Skip to content 
Pogodba o zaposlitvi ali delo preko s. p.
Veliko delodajalec še vedno dela napake glede zaposlovanja delavcev. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) je glede pojma delovno razmerje precej strog in delo preko podjemne ali avtorske pogodbe, delo preko s. p., ali delo preko študentske napotnice, precej omejuje.
ZDR-1 v 4. členu definira delovno razmerje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, v delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti.
Kdaj mora delodajalec z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi?
Kot smo že zgoraj navedli, ZDR-1 v 4. členu definira delovno razmerje. V primeru, da delavec opravlja delo pri delodajalcu in ima njegovo delo vse elemente delovnega razmerja, morata delodajalec in delavec obvezno skleniti pogodbo o zaposlitvi in s tem skleniti delovno razmerje.
Elemente delovnega razmerja določa ZDR-1 v 4. členu in so:
- dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem,
- prostovoljnost dvostranskega razmerja,
- organiziran delovni proces delodajalca,
- delo mora biti odplačno, osebno in nepretrgano in
- delo se opravlja po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca.
Glede načina določanja elementov delovnega razmerja je Mednarodna organizacija dela sprejela tudi Priporočilo št. 198 (Employment Relationship Recommendation, 2006 – No. 198).
Tako kot ZDR-1 tudi sodna praksa v Republiki Sloveniji temelji na stališču, da morata delavec in delodajalec v primeru obstoja elementov delovnega razmerja, obvezno skleniti pogodbo o zaposlitvi.
Kot je že Višje delovno in socialno sodišče v sodbi Pdp 963/2015 odločilo, da se delovno razmerje sklene s pogodbo o zaposlitvi (11. člen ZDR-1). ZDR-1 v drugem odstavku 13. člena izrecno določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom ZDR-1 v povezavi z 22. členom ZDR-1, to je, če delavec sočasno izpolnjuje s strani delodajalca predpisane pogoje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. ZDR-1 v 17. členu sicer zahteva pisno pogodbo o zaposlitvi, ki jo mora zagotoviti delodajalec, vendar pa iz četrtega odstavka 17. člena ZDR-1 izhaja, da tudi, če stranki nista sklenili pisne pogodbe o zaposlitvi, to ne vpliva na obstoj delovnega razmerja. V primeru obstoja delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja.
Sodišče nadalje v isti sodbi ugotavlja, da med elementi delovnega razmerja ni navedena volja za sklenitev delovnega razmerja, bistveno je, kakšna je bila dejanska vsebina pravnega razmerja med strankama in ne, s kakšnim formalnim oziroma pisnim sporazumom sta stranki poimenovali njuno razmerje. Odločilna je vsebina dejanskega in ne le formalnega razmerja, ki jo je potrebno zelo natančno in čim bolj objektivno ugotoviti, in šele nato iz vsebine sklepati na obstoj ali neobstoj elementov delovnega razmerja v celotnem obdobju.
Kot smo že dostikrat pisali v naših prispevkih in tudi na čemer temelji slovenska zakonodaja in sodna praksa, gre pri delovnem razmerju za razmerje dveh po močeh neprimerljivih strank v pogodbenem razmerju in ravno zato je potrebno delavca, kot šibkejšo stranko v takšnem razmerju zaščiti.
Tako je ZDR-1 tudi v primeru sklenitve delovnega razmerja zavzel stališče, da ni potrebno, da imata delavec in delodajalec sploh sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, če njuno razmerje izpolnjuje vse elemente delovnega razmerja. (18. člen ZDR-1).
Kdaj lahko delavec dela preko s. p. ali podjemne oziroma avtorske pogodbe?
Seveda lahko podjetje oziroma družba sodeluje z zunanjimi izvajalci in s tem del svojega poslovanja prenese na zunanjega izvajalca. Pri samem sodelovanju z zunanjimi izvajalci je potrebno biti pozoren predvsem na to, da se med delodajalcem in delavcem ne vzpostavi delovno razmerje, se pravi, da samo delo nima elementov delovnega razmerja, kot smo jih našteli zgoraj.
Posameznik in delodajalec lahko skleneta avtorsko pogodbo samo za izvedbo avtorskega dela, kot jih določa Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah.
Avtorska pogodba se sklene za:
- govorjena dela, kot npr. govori, predavanja,
- pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi,
- glasbena dela z besedilom ali brez besedila,
- gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela,
- koreografska in pantomimska dela,
- fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
- avdiovizualna dela,
- likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi,
- arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture,
- dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja,
- kartografska dela,
- predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).
Delavec in delodajalec v vseh drugih primerih, seveda ob predpostavki, da ne obstajajo elementi delovnega razmerja, lahko skleneta podjemno pogodbo, pogodbo o delu. Obligacijski zakonik v 619. členu definira podjemno pogodbo kot pogodbo, s katero se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal.
Posameznik, ki ima registrirano dejavnost kot samostojni podjetnik (s. p.) lahko z delodajalcem sklene pogodbo o izvedbi določenih del, vendar pa je potrebno biti pozoren, da v takšnem primeru, ne nastanejo elementi delovnega razmerja, kot smo jih zgoraj našteli. Navadno osebe, ki imajo registrirano dejavnost in tako vpisano v poslovni register, svoje znanje, delo ali storitve ponujajo več različnim delodajalcem,
Če posameznik opravlja določena dela samo za enega delodajalca in to počne preko s. p., najverjetneje, tako razmerje ima elemente delovnega razmerja in bi za takšno delo potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi. Mogoče pa si je urediti položaj ekonomsko odvisne osebe, vendar vseeno takšno delo delavcu, na letno ne sme prinesti več kot 80 % prihodkov od enega samega delodajalca.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi VIII Ips 120/2018 razsodilo in izredno lepo pojasnilo položaj delavca in delodajalca, ko razmerje med njima izpolnjuje vse elemente delovnega razmerja. Sodišče je v sodbi zapisalo, da zakon jasno prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja. V tovrstnih primerih civilna pogodba dejansko predstavlja navidezno pogodbo, ki že na podlagi splošnih pravil civilnega prava nima pravnega učinka med strankama oziroma velja, kadar navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. Ker je v 18. členu ZDR-1 vzpostavljena zakonska domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja, je bistveno, kakšna je dejanska vsebina pravnega razmerja med strankama in ne, kakšen formalni, pisni izraz/obliko, če sploh, sta stranki njunemu razmerju dali.
Obstoj in sklenitev delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem je ključnega pomena, saj v primeru, da pogodbeno razmerje med delavcem in delodajalcem ne izpolnjuje elementov delovnega razmerja, za pogodbeni stranki veljajo pravila civilnega prava (Obligacijski zakonik).
V primeru, da pogodbeno razmerje med delavcem in delodajalcem vsebuje elemente delovnega razmerja, zanju veljajo pravila ZDR-1. Pravila ZDR-1 so za delavca veliko bolj ugodna kot pravila Obligacijskega zakona. ZDR-1 daje delavcu pravice, ki jih v primeru, če bi za delodajalca delal preko pogodbe civilnega prava, ne bi imel.
O nekaterih pravicah, ki jih ZDR-1 zagotavlja delavcem, smo pisali že v naših prispevkih (regres, odpravnina, minimalna plača, pravice glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi, letni dopust, pravice glede povračila stroškov …). Ostale prispevke si lahko preberete tukaj.
