Skip to content 
Povračilo stroškov v zvezi z delom: Kateri, koliko, do kdaj?
Pogosto naletimo na vprašanja delavcev, katere stroške, v kakšni višini in do kdaj mi mora delodajalec povrniti.
Katere stroške je dolžan delodajalec delavcu povrniti?
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) v 130. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.
ZDR-1 nadalje določa, da če višina povračila stroškov ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnost, se uredi v podzakonskem aktu, ki ga sprejme država. 134. člen ZDR-1 določa, da se plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca izplačujejo v skladu z zakonom preko bančnega računa delavca. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi drugačen način izplačevanja povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavca.
Delodajalec lahko sklad z ZDR-1 način izplačila stroškov določi v kolektivni pogodbi in ni nujno, da je le-ta urejen v denarju. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja določa da se lahko delavcu del stroškov za prehrano izplača tudi v obliki vrednostnih bonov oziroma vrednostnih kartic, za nakup prehrambenih izdelkov.
Skladno z ZDR-1 je delodajalec delavcu dolžan povrniti stroške v zvezi z delom, in sicer:
- stroške za prehrano med delom,
- stroške za prevoz na delo in z dela ter
- stroške, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.
Nekatere kolektivne pogodbe urejajo tudi druga povračila stroškov, kot so:
- nadomestilo za ločeno življenje,
- terenski dodatek.
Prav tako pa delodajalec nosi vse stroške izobraževanja in usposabljanja delavca na delovnem mestu, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa, zakon ali kolektivna pogodba ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. ZDR-1 je z novelo ZDR-1D določil, da se čas izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja šteje v delovni čas, če se izvaja iz zgoraj navedenih razlogov.
Povračilo stroškov v zvezi z delom za javne uslužbence je urejeno v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti v javnem sektorju. Javnim uslužbencem pripada:
- povračilo stroškov prehrane med delom,
- povračilo stroškov prevoza na delo in z dela,
- nadomestilo za ločeno življenje,
- povračilo stroškov na službenem potovanju.
Ne glede na številne kolektivne pogodbe v javnem sektorju je povračilo stroškov za vse javne uslužbence urejeno enako.
Če potrebujete pomoč pri pregledu skladnosti poslovanja na področju povračila stroškov iz dela, nas kontaktirajte.
Ali se povračilo stroškov upošteva v davčno osnovo?
Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) v 44. členu ureja dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo, kamor se uvršča tudi povračila stroškov v zvezi z delom pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Pogoje in višino povračil določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21, 114/21, 87/22, 113/22 in 162/22 – v nadaljevanju Uredba).
Če delodajalec izplačuje povračila teh stroškov v znesku, ki presega znesek, ki ga za navedena povračila določa Uredba kot neobdavčen, se znesek posameznega povračila v delu, ki presega znesek, določen v Uredbi, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Povračilo stroškov prehrane
Prvi odstavek 2. člena Uredbe določa, da se povračilo stroškov za prehrano med delom ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, za vsak dan, ko je delavec na delu prisoten štiri ure ali več, do višine 7,96 €. Povračilo stroškov prehrane, ki bi presegalo znesek iz uredbe, bi se razlika med zneskom 7,96 € in izplačanim zneskom vštevala v davčno osnovo delavca in bo delavec za to razliko plačal davek.
Uredba nadalje določa, da če je delavec na delu prisoten deset ur ali več, se za ta dan, poleg povračila stroškov za prehrano med delom v skladu s prejšnjim odstavkom, v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov za prehrano med delom, do višine 0,99 € za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.
Niti ZDR-1 niti Uredba ne urejata povračila stroškov prehran v primeru, ko delodajalec organizira prehrano na delovnem mestu. V takem primeru se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov prehrane v višini organizirane prehrane, vendar ne več kot 7,96 €. Če je vrednost organizirane prehrane po posamezniku nižja od 7,96 €, lahko delodajalec neobdavčeno izplača razliko do tega zneska le, če ga k temu zavezuje predpis, npr. kolektivna pogodba.
V primeru, ko delavec dela s krajšim delovnim časom (4 ure), pri dveh ali več delodajalcih, se mu zaradi enake obravnave v davčno osnovo, ne všteva znesek obroka do višine 7,96 €, pri obeh delodajalcih skupaj. V takšnem primeru sta se delodajalca dolžna dogovoriti, kako bosta delavcu povrnila stroške prehrane med delom.
Povračilo stroškov prevoza na in z dela
Prvi odstavek 3. člena uredbe določa, da se povračilo stroškov prevoza na in z dela ne všteva v davčno osnovo do višine 0,21 € za vsak poln kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, pod pogojem, da je kraj običajnim prebivališčem vsaj en kilometer oddaljen od mesta opravljanja dela. Uredba nadalje v drugem odstavku 3. člena določa,da če je znesek povračila stroškov nižji od 140,00 € na mesec, se celotni zneske ne všteva v davčno osnovo, pod pogojem:
- da je delavec na delu prisoten vsaj en dan v mesecu in
- da je delavčevo običajno prebivališče vsaj en kilometer oddaljeno od mesta opravljanja dela.
Povračila stroškov za prevoz do zneska 140 € so torej neobdavčena (ne glede na to, ali delavec prejme ta dohodek iz naslova kilometrine, zneska javnega prevoza, nakupa vozovnice,…), če sta izpolnjena oba zgoraj našteta pogoja. Če je znesek povračila stroškov za prevoz višji od 140 €, se znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo, v skladu s prvim odstavkom Uredbe, izračuna v višini 0,21 € za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.
Če je prebivališče delavca od mesta opravljanja dela oddaljeno manj kot en kilometer, se mu celoten znesek povračila stroškov prevoza na in z dela všteva v davčno osnov.
Če ima delojemalec pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo, se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Če potrebujete pomoč pri pregledu skladnosti poslovanja na področju povračila stroškov iz dela, nas kontaktirajte.
Terenski dodatek
ZDR-1 ne ureja terenskega dodatka, ga pa urejajo določene kolektivne pogodbe. Tako je potrebno v zvezi z izplačilom terenskega dodatka upoštevati določbe kolektivnih pogodb dejavnosti. V primeru, da kolektivna pogodba dejavnosti terenski dodatek določa, ga je delodajalec dolžan izplačati.
Uredba v 7. členu določa, da se terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je izplačan delavcu, ki najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca do višine 5,84 € na dan. Enako velja za delavce, ki zaradi narave dela opravljajo dve zaporedni izmeni iz kraja bivanja in iz kraja delovnega mesta.
Če delodajalec delavcu izplača nadomestilo za ločeno življenje in terenski dodatek, se sledni všteva v davčno osnovo, razen, če je bil iz delovnega mesta na katero je bil razporejen, napoten na delo na terenu.
Nadomestilo za ločeno življenje
Prvi odstavek 8. člena določa, da se nadomestilo za ločeno življenje ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delavcu, ki opravlja delo izven kraja, kjer živi s svojo družino, ter zato zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine, do višine 434 € na mesec.
Povračilo stroškov v zvezi s službenim potovanjem
Kot smo zgoraj navajali, mora delodajalec skladno z ZDR-1 delavcu, med drugim povrniti tudi stroške, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, kateri točno si ti stroški, določa kolektivna pogodba dejavnosti.
Zakon o dohodnini v 44. členu med drugim določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem, kot so, dnevnica, povračilo stroškov prevoza vključno s povračilom stroškov za uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene (kilometrina) in povračilo stroškov za prenočišče.
Ker iz 130. člena ZDR-1 izhaja, da mora delodajalec delavcu povrniti vsa povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem, se pristojbine za vstop v določeno državo obravnavajo kot nujni strošek, ki se delavcu povrne na podlagi dokazil in se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino, podobno kot to velja za morebitne druge materialne stroške (npr. plačilo poštnine, povrnitev stroškov za nakup določenega drobnega inventarja,…).
Določila ZDR-1 lahko upoštevamo le pri povračilih stroškov pri dohodkih iz delovnega razmerja oziroma za zaposlene, ne pa tudi pri drugih fizičnih osebah, ki opravljajo delo na podlagi drugega pogodbenega razmerja.
Delodajalec povračilo stroškov prehrane na službenem potovanju izplača v obliki dnevnice. Ostale stroške, ki jih ima delavec na službeni poti pa dobi povrnjene na podlagi dokazil, kot so: račun, potni nalog.
Pravno svetovanje
Dnevnice v Sloveniji in Tujini
Dnevnica pomeni zgolj povračilo stroškov prehrane na službenem potovanju. Pravica do povračila stroškov prehrane oziroma dnevnice je tako lahko pogojena samo z dejanskim nastankom stroškov prehrane na službenem potovanju. Če so stroški prehrane na službenem potovanju všteti v ceno druge storitve, ta pa je plačana, v primeru hkratnega izplačila dnevnice pride do dvakratnega povračila teh stroškov, v tem primeru bi bilo plačilo dnevnice všteto v davčno osnovo.
Službeno potovanje | nad 12 do 24 ur | nad 8 do 12 ur | nad 6 do 8 ur |
v Sloveniji | 27,81 € | 13,88 € | 9,69 € |
V Sloveniji – zajtrk plačan | – 10 % (25,03 €) | – 15 % (11,80 €) | / |
Če je narava dela takšna, da se v pretežni meri opravlja izven sedeža delodajalca in se delo opravlja na območju Slovenije, delavec pa se vsakodnevno vrača v kraj, kjer prebiva, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 4. člena Uredbe, ne všteva povračilo stroškov prehrane med delom, do višine 7,96 €.
Višina dnevnic za službena potovanja v tujino so določena v Uredbi o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, višina dela, ki se ne všteva v davčno osnovo pa se določa v povezavi z drugim odstavkom 4. člena Uredbe.
Službeno potovanje | nad 14 do 24 ur | nad 8 do 14 ur | nad 6 do 8 ur |
v tujini | znesek po Uredbi za tujino | 75 % zneska po Uredbi za tujino | 25 % zneska po Uredbi za tujino |
Uredba nadalje v 5. členu določa, da se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom in z računi. Iz potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.
Za povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se šteje tudi povračilo stroškov za takse (letališke takse, peronske karte in podobno), povračilo stroškov za gorivo, če se uporabljajo službeno vozilo, cestnine in parkirnine ter povračilo stroškov za prevoz in prenos stvari oziroma prtljage.
V primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno sredstvo, se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,43 € za vsak prevožen kilometer
Na portalu legalen.si nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava. Pomagamo vam v vseh fazah zaposlovanja, svetujemo vam pri prekinitvi delovnega razmerja, pomagamo vam tudi sestaviti interne akte in ostale dokumente iz delovnega razmerja.
Kako je v zasebnem sektorju?
Stroški prevoza na in z dela in stroški prehrane po kolektivnih pogodbah dejavnosti
Kolektivna pogodba | Stroški prevoza | Stroški prehrane |
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18, 155/22 in 2/24) | Način povračila stroškov prevoza (javni prevoz ali kilometrina ali kombinacija) se določi na ravni delodajalca. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se izplačuje najmanj v višini 85 % cene javnega prevoza. V primeru, ko ni možnosti javnega prevoza, delavcu pripada povračilo stroška za prevoz na delo in z dela najmanj v višini 0,19 € za vsak polni km poti. Oddaljenost med prebivališčem in mestom, kjer se delo opravlja ne sme biti manjše od 1 km. | Višina povračila stroška za prehrano med delom znaša najmanj 6,15 € za dneve, ko je najmanj 4 ure prisoten na delu |
Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela znaša 100 % cene najcenejšega javnega prevoza. Če ni možnosti javnega prevoza, pripada delavcu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 0,19 € za vsak polni kilometer Oddaljenost med prebivališčem in mestom, kjer se delo opravlja ne sme biti manjše od 2 km. | Če delodajalec delavcu ne zagotovi prehrane med delom, delavcu pripada povračilo stroškov za prehrano med delom v višini 6,47 € na dan. V primeru, da delo traja 10 ali več ur, pripada delavcu 0,80 € za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po 8 urah prisotnosti na delu. | |
Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela znaša 100% cene najcenejšega javnega prevoza. Če ni možnosti javnega prevoza, pripada delavcu iz naslova povračila stroškov prevoza na delo in z dela izplačilo kilometrine v višini najvišjega zneska, ki se v skladu z veljavnimi predpisi ne všteva v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja (0,21 €). Oddaljenost med prebivališčem in mestom, kjer se delo opravlja mora biti več kot 1 km. | Višina povračila stroška za prehrano med delom znaša 7,96 €. Če je delavec na delu prisoten več kot 10 ur, mu za ta dan poleg povračila stroškov za prehrano med delom v skladu s prejšnjim odstavkom, pripada iz naslova povračila stroškov za prehrano še znesek v višini 0,99 € za vsako dopolnjeno uro dela po osmih urah dela. Znesek povračila stroškov prehrane se uskladi v skladu z vsakokratno spremembo uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. | |
Delavec je upravičen do povračila stroška prevoza na delo in z dela za dan prisotnosti na delu. Če delodajalec zahteva, da delavec kljub ukinitvi javnega prevoza v času izrednih razmer pride na delo in delavec nima prevoznega sredstva in nima možnosti uporabiti običajnih načinov prevoza na delo, je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti prevoz na delo ali mu poravnati dejanske stroške le tega, kar delavec izkazuje z računi. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela znaša 100% cene javnega prevoza. Če ni možnosti javnega prevoza, pripada delavcu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini 0,18 € za vsak poln kilometer med prebivališčem in mestom opravljanja dela. | Delavcem, ki so prisotni na delu vsaj 4 ure na dan, delodajalec zagotovi prehrano med delom v skladu s standardi. Če ta ni zagotovljena ali če delavec iz utemeljenih razlogov ne more uživati organizirane prehrane, je delavec upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom. Delavcu, ki zaradi neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa dela dnevno 10 ur ali več, pripada dodaten obrok Če delodajalec delavcu ne zagotovi prehrane med delom, delavcu pripada povračilo stroškov za prehrano med delom v višini 5,50 € na dan. Če je prehrana organizirana in delavec iz utemeljenih razlogov takega obroka ne more uživati, delavcu pripada povračilo stroškov za prehrano med delom v višini 5,50 € na dan. | |
Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 105/21) | Delavec je upravičen do povračila stroška prevoza na delo in z dela v višini cene javnega prevoza. Če ni javnega prevoza, je delavec upravičen do 0,18 € na prevoženi kilometer z osebnim vozilom. Oddaljenost med prebivališčem in mestom, kjer se delo opravlja mora biti vsaj 1 km. | Če delodajalec prehrane med delom ne organizira, je delavec, ki je prisoten na delu 4 ure ali več, upravičen do povračila stroška prehrane med delom. Če je delavec prisoten na delu 10 ur ali več, je za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu, upravičen do sorazmernega povračila stroška prehrane med delom. Če delavec dela nepretrgoma najmanj 4 ure preko polnega delovnega časa na dan, ali če opravlja 12-urni delavnik, pripada delavcu za ta dan dvakratni dnevni znesek. Če prehrana pri delodajalcu ni organizirana ali je delavec iz utemeljenih razlogov ne more uživati, je delavec upravičen do povračila stroškov prehrane v višini 6,12 EUR na dan. |
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Uradni list RS, št. 56/18, 16/19, 12/20, 93/20, 87/22, 161/22 in 63/23) – veljavnost tarifnega dela do 31. 12. 2024 | Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 100 % stroškov najcenejšega javnega prevoza. Če delavec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, mu pripada povračilo stroškov prevoza v znesku, kot je bil določen pri delodajalcu za december 2022, vendar ne manj kot 0,19 € za polni kilometer razdalje med bivališčem in mestom opravljanja dela. Če je najbližje postajališče od bivališča oddaljeno vsaj 2 kilometra, delavcu poleg povračila stroškov iz drugega odstavka tega člena pripada povračilo stroškov prevoza v višini, kot jo določa tretji odstavek tega člena, za polni kilometer razdalje med bivališčem in le-temu najbližjim postajališčem. Oddaljenost med prebivališčem in mestom, kjer se delo opravlja mora biti vsaj 2 km. | Če delodajalec ne zagotavlja toplega obroka ali če delavec iz utemeljenih razlogov ne more uživati organizirane prehrane, je delavec upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom. Višina povračila stroška prehrane med delom je 5,60 € na dan in se usklajuje vsakih 6 mesecev, januarja in julija, s količnikom rasti cen prehrambnih izdelkov. Prva uskladitev se opravi 1. julija 2023. Delavec, ki dela več kot 10 ur, je upravičen do 1,00 € za vsako dopolnjeno uro, ki jo prebije na delu nad 8 ur. |
Povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela se izplačuje v okviru pogojev iz 56. člena te kolektivne pogodbe in znašajo najmanj 80 % cene najcenejšega javnega prevoza. V primerih, ko je delavec upravičen do povračila stroškov prihoda na delo in iz dela v obliki kilometrine, se ta v letu 2023 obračuna in izplača v višini 0,21 EUR na km.
Delavcu pripada povračilo stroškov najcenejšega javnega prevoza v višini kot jo določa tarifna priloga. Če je za delodajalca ugodneje in delavec ne predloži dokazila o nakupu vozovnice, pripada delavcu povračilo stroškov kilometrine za vsak polni kilometer v višini določeni v tarifni prilogi. Če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, delavcem pripada kilometrina za vsak poln kilometer po najkrajši cestni povezavi v višini določeni v tarifni prilogi. Oddaljenost med prebivališčem in mestom, kjer se delo opravlja mora biti vsaj 2 km. | Povračilo stroškov za prehrano med delom za leto 2023 znaša 7,96 € za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten 4 ure ali več. Če delodajalec ne zagotovi dodatnega toplega obroka, ko delavec dela 10 ur ali več, delavcu pripada za vsako dopolnjeno uro po 8 urah prisotnosti na delu 0,99 €. | |
Delavec je upravičen do povračila stroška lastnega prevoza, če ni možnosti javnega prevoza ali če je strošek lastnega prevoza nižji od stroška javnega prevoza. Delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza, kadar delodajalec plača povračilo stroškov javnega prevoza in v višini 0,16 €/km, kadar delodajalec plača povračilo stroškov lastnega prevoza Oddaljenost med prebivališčem in mestom, kjer se delo opravlja mora biti vsaj 1 km. | Delavec je upravičen do povračila stroškov za prehrano v višini 6,00 €. Delavec, ki dela 11 ur in več je upravičen do dodatnega obroka oziroma do dodatnega povračila stroška prehrane. Delavcu, ki je upravičen do dodatnega povračila stroška prehrane, za vsako uro dela nad 8 ur pripada znesek 0,75 €. | |
Delavec ni upravičen do povračila prevoza na delo in z dela, če delodajalec organizira brezplačen prevoz na delo in z dela. Delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini 0,18 €/km.
Oddaljenost med prebivališčem in mestom, kjer se delo opravlja mora biti vsaj 1 km. | Delavec je upravičen do prehrane med delom, ki je praviloma v obliki toplega obroka, če je na delovnem mestu prisoten vsaj 4 ure. Če delodajalec prehrane med delom ne organizira ali če delavec iz zdravstvenih razlogov organizirane prehrane ne more uživati, je delavec upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom. Višina je opredeljena v tarifni prilogi. Povračilo stroškov za prehrano med delom se lahko izplača v bonih uveljavljenih trgovinskih verig, ki ponujajo tudi prehrano, v kolikor je tako dogovorjeno v kolektivni pogodbi pri delodajalcu, v kateri se določijo pogoji in višina. Delavec, ki dela 10 ur in več, je za vsako uro dela nad osem ur upravičen do dodatnega povračila stroška prehrane v skladu s tarifno prilogo. Delavec je upravičen do povračila stroškov za prehrano v višini 6,50 €. Delavec, ki dela 10 ur ali več je upravičen do dodatnega povračila stroška prehrane, za vsako uro dela nad 8 ur v višini 0,81 € | |
Delavcu pripada povračilo stroškov najcenejšega javnega prevoza v višini kot to določa tarifna priloga. Če je za delodajalca ugodneje in delavec ne predloži dokazila o nakupu vozovnice, pripada delavcu povračilo stroškov kilometrine po uredbi. Če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, delavcu pripada kilometrina za vsak polni kilometer po najkrajši cestni povezavi v višini zgornjega zneska po uredbi. Delodajalec povrne stroške prehrane med delom, stroške na službenem potovanju, kilometrino, terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje v višini zgornjega zneska veljavne uredbe Vlade Republike Slovenije, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih odhodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, razen stroškov za prevoz na delo in z dela, ki jih povrne najmanj v višini 80% cene javnega prevoza.
Oddaljenost med prebivališčem in mestom, kjer se delo opravlja mora biti najmanj 2 km. | Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študenti na praksi. Do dodatnega toplega obroka so upravičeni tisti delavci, ki zaradi prerazporeditve delovnega časa, odrejene s strani delodajalca ali opravljanja dela preko polnega delovnega časa delajo več kot 11 ur dnevno. Delodajalec je praviloma dolžan zagotoviti delavcu topli obrok med delom v ustrezni kalorični vrednosti in ustrezni kakovosti. Če tega objektivno ne more zagotoviti, mora delavcu povrniti stroške prehrane v znesku, določenem s tarifno prilogo k tej pogodbi. Če delodajalec zagotavlja ustrezen topli obrok in je cena le-tega nižja od zneska, določenega v tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi, delavcu ni dolžan izplačati razlike do zneska v tarifni prilogi. Delavcem, ki imajo dieto in s strani od delodajalca pooblaščenega zdravnika ustrezno potrdilo, mora delodajalec izplačati celoten znesek, če delavcu ne zagotovi dietne prehrane. Delodajalec povrne stroške prehrane med delom, stroške na službenem potovanju, kilometrino, terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje v višini zgornjega zneska veljavne uredbe Vlade Republike Slovenije, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih odhodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, razen stroškov za prevoz na delo in z dela, ki jih povrne najmanj v višini 80% cene javnega prevoza. | |
Delavec je upravičen do povračila stroška lastnega prevoza, če ni možnosti javnega prevoza. Delavec je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini 100 % cene najcenejšega javnega prevoza. Če delavec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, mu pripada povračilo stroškov prevoza v višini 0,21 € za poln kilometer razdalje med bivališčem in mestom opravljanja dela. Oddaljenost med prebivališčem in mestom, kjer se delo opravlja mora biti več kot 1 km. | Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študentje na praksi. Delavec, ki dela 10 ur in več, je za vsako uro dela nad osem ur upravičen do dodatnega povračila stroška prehrane v skladu s tarifno prilogo. Delavec je upravičen do povračila stroškov za prehrano v višini 6,50 €. Delavec, ki dela 10 ur ali več, je upravičen do dodatnega povračila stroška prehrane, za vsako uro dela nad 8 ur v višini 0,85 €. | |
Delavcu pripada povračilo stroškov najcenejšega javnega prevoza v višini, kot jo določa tarifna priloga, razen če je za delodajalca ugodneje, da delavcu plača kilometrino, kot je določena v tarifni prilogi. Oddaljenost med prebivališčem in mestom, kjer se delo opravlja mora biti najmanj 2 km.
Delodajalec povrne stroške prehrane med delom, kilometrino, stroške na službenem potovanju v Sloveniji, terenski dodatek v višini zgornjega zneska uredbe. Stroške za prevoz na delo in z dela delodajalec povrne najmanj v višini 80 % cene najcenejšega javnega prevoza. | Delodajalec je praviloma dolžan zagotoviti delavcu ustrezen topli obrok med delom. Delavcu, ki ima dieto in o tem delodajalcu predloži potrdilo zdravnika specialista, mora delodajalec zagotoviti dietno prehrano. Do dodatnega toplega obroka je upravičen delavec, ki zaradi prerazporeditve delovnega časa ali opravljanja dela preko polnega delovnega časa dela več kot 11 ur dnevno. Če delodajalec ustreznega obroka ne zagotovi, mora delavcu povrniti stroške prehrane v višini, kot je določena v tarifni prilogi. Če delodajalec zagotavlja ustrezen topli obrok in je cena tega nižja od zneska, določenega v tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi, delavcem ni dolžan izplačati razlike do zneska v tarifni prilogi. Delodajalec povrne stroške prehrane med delom, kilometrino, stroške na službenem potovanju v Sloveniji, terenski dodatek v višini zgornjega zneska uredbe. | |
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (Uradni list RS, št. 192/21) | Delavec je upravičen do 100 % povračila dnevnega stroška prevoza na delo in z dela za dan prisotnosti na delu za razdaljo od bivališča, s katerega običajno prihaja na delo, do kraja, na katerem opravlja delo, in sicer v višini vozovnice najcenejšega javnega prevoza po najkrajših relacijah rednih linijskih prog. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi ali če delavec z uporabo javnih prevoznih sredstev ne more prispeti na delo v okviru, ki ga splošni akt delodajalca določa za prihod na delo in odhod z dela, se delavcu obračunajo stroški za prevoz na delo in z dela za prevoženi kilometer v višini kot je določena v predpisu, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (kilometrina). Če je kraj, od koder delavec dejansko prihaja na delo, oddaljen manj kot 1 kilometer od lokacije opravljanja dela, delavec ni upravičen do povračila stroškov prevoza. Če zaradi spremembe bivališča delavca, s katerega prihaja na delo, pride do povišanja stroška prevoza na delo in z dela, delodajalec delavcu krije stroške prevoza, vendar dodatno največ v višini 50 % razlike med predhodnim in povišanim stroškom, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. | Delavcu se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Delavcu pripada povračilo stroškov za prehrano med delom pod pogoji in v višini, kot jo določa predpis, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. |
Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini 100 % stroškov javnega prevoza. Če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi se povrne za vsak kilometer 15% cene neosvinčenega 95-oktanskega motornega bencina. | Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študentje na praksi. Delavec, ki dela več kot 10 ur, je upravičen do dodatnega povračila stroškov za prehrano v višini kot je določeno v tarifni prilogi. Povračilo stroškov prehrane med delom se izplačuje najmanj v višini 4,59 € dnevno. V primeru, da delavec dela 10 ali več ur, se izplačuje dodaten znesek povračila za prehrano v višini najmanj 0,67 € za vsako uro dela nad 8 ur. | |
Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela po najkrajših relacijah rednih linijskih prog javnih prevoznih sredstev, če teh ni, pa po najkrajši cestni povezavi od prebivališča delavca, navedenega v pogodbi o zaposlitvi, do kraja opravljanja dela. Kljub določilu, da se višina povračila stroškov prevoza na in z dela določi v tarifni prilogi, tega podpisni kolektivni pogodbe niso nikoli uredili. Oddaljenost med prebivališčem in mestom, kjer se delo opravlja mora biti vsaj 2 km ali več. | Delavcem, ki so prisotni na delu vsaj 4 ure na dan, delodajalec zagotovi prehrano med delom v skladu s standardi. Če delodajalec ne zagotavlja obroka, je delavec upravičen do povračila stroška za prehrano med delom. Kljub določilu, da se višina povračila stroškov prehrane med delom določi v tarifni prilogi, tega podpisni kolektivni pogodbe niso nikoli uredili. | |
Če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, pripada delavcu povračilo stroška kilometrine za vsak polni kilometer najkrajše cestne povezave. Če delavec ne predloži dokazila o nakupu vozovnice, delodajalec lahko delavcu izplača povračilo stroškov kilometrine za vsak prevoženi polni kilometer ali pa povračilo stroškov javnega prevoza. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela znaša 80 % cene najcenejšega javnega prevoza oziroma 0,152 € za vsak polni kilometer vožnje z osebnim prevoznim sredstvom. Oddaljenost med prebivališčem in mestom, kjer se delo opravlja mora biti vsaj 2 km ali več. | Delavcem, ki so prisotni na delu vsaj štiri ure na dan, delodajalec zagotovi topli obrok (v skladu s standardi). Če topli obrok ni zagotovljen, so delavci upravičeni do povračila stroškov za prehrano med delo. Če je delavec na delu neprekinjeno prisoten 10 ur ali več je upravičen do dodatnega obroka. Če obrok ni zagotovljen, je za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu upravičen do dodatnega povračila zneska. Nočnim delavcem mora biti zagotovljen topli obrok med delom; če delodajalec namesto toplega obroka zagotavlja mrzli obrok med delom, mora zagotoviti brezplačne tople napitke. Če delodajalec ne zagotovi prehrane med delom, delavcu pripada povračilo stroška prehrane med delom v višini 5,30 € na dan. Če je delavec na delu 10 ur ali več, je za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu upravičen do povračila stroška prehrane med delom v višini 0,6625 €. | |
Kolektivna pogodba za lesarstvo (Uradni list RS, št. 58/17, 51/18 in 45/19) | Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela znaša najmanj 60 % najcenejše možnosti prihoda na delo in z dela. Če delavec ne more iz utemeljenih razlogov uporabljati javno prevozno sredstvo ali bi bilo slednje dražje, je upravičen do povračila stroškov prevoza za vsak polni kilometer razdalje med prebivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi in mestom opravljanja dela, v višini, ki jo določa vsakokratno veljavna Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. | Delodajalec delavcu zagotovi topli obrok ali povrnitev stroškov prehrane. Način zagotovitve prehrane v podjetju, po posvetu s sindikatom, določi delodajalec. Do prehrane med delom je upravičen delavec, ki dela najmanj štiri ure na dan. Če delodajalec ne zagotavlja toplega obroka, je delavec upravičen do povračila stroškov prehrane, kot se določi ali dogovori na ravni podjetja. Znesek povračila stroškov prehrane delavcu med delom na dan zanaša največ do višine, določene z vladno Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. |
Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (Uradni list RS, št. 192/21 in 74/23) | Voznemu osebju se zagotavlja povračilo stroškov prevoza z lastnim prevoznim sredstvom v višini najmanj 0,18 € na kilometer do mesta, kjer je parkiran avtobus. Delavcu se povrnejo stroški prevoza na delo v višini najnižje cene vozovnice javnega prevoza. Če javnega prevoza ni organiziranega, znaša povračilo 0,18 € za kilometer. V primeru, da ni možno ugotoviti prevoznih stroškov v višini cen javnega avtobusnega prometa, se delavcu izplača prevoz na delo in z dela za vsak polni kilometer v višini 0,18 € na kilometer Oddaljenost med prebivališčem in mestom, kjer se delo opravlja mora biti večja od 3 km. | Delodajalec je praviloma dolžan zagotoviti delavcu topli obrok med delom. Če tega objektivno ne more zagotoviti, mora delavcu povrniti stroške prehrane med delom v znesku, določenem s tarifno prilogo k tej kolektivni pogodbi. Povračilo stroška prehrane med delom za osem ur pripada delavcu v višini 6,70 €. Za vsako nadaljnjo uro prisotnosti na delu pa skladno z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. |
Delavec je upravičen do povračila stroška prevoza na delo in z dela za dan prisotnosti na delu za razdaljo od bivališča, s katerega prihaja na delo, do kraja, na katerem opravlja delo, v skladu s kolektivno pogodbo pri delodajalcu ali splošnimi akti delodajalca. Delavec je upravičen do povračila stroška prevoza na delo in z dela po najkrajših in najcenejših relacijah rednih linijskih prog javnih prevoznih sredstev. Če delodajalec organizira brezplačen prevoz na delo in z dela, delavec ni upravičen do povračila stroška tako organiziranega prevoza na delo in z dela. Delavcem, ki delajo v drugem kraju v deljenem delovnem času in prekinitev traja več kot 2 (dve) uri, pripadajo v času dnevne prekinitve prevozni stroški na način in pod pogoji, ki jih določa kolektivna pogodba pri delodajalcu. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela znaša 100 % zneska najcenejšega javnega prevoza. Kjer ni možen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, se delavcu obračunajo stroški za prevoženi kilometer v višini 15 % cene litra motornega bencina (95 oktanov), vendar ne več kot določa vladna uredba o višini povračil stroškov, do najbližje postaje javnega prevoznega sredstva, od tam naprej pa pod pogoji in na način, določen v prejšnjem odstavku tega člena. | Delodajalec je delavcem dolžan zagotoviti brezplačen topel obrok v skladu s smernicami zdrave prehrane, ki jih je sprejelo pristojno ministrstvo, ali povračilo stroškov prehrane med delom. Če delavec iz utemeljenih zdravstvenih razlogov toplega obroka ne more uživati, je upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom. Delavec je upravičen do toplega obroka ali do povračila stroškov za prehrano med delom, če je prisoten na delu vsaj 4 ure na dan. Znesek povračila stroškov prehrane med delom se določi s kolektivno pogodbo pri delodajalcu ali s splošnim aktom delodajalca, vendar ne v nižjem znesku, kot je delodajalec izplačal v novembru 2012. | |
Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja (Uradni list RS, št. 5/16) – veljavnost tarifnega dela do 22. 8. 2024. | Delavec je upravičen do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu. Osnova za izračun povračila stroškov je najmanj 60 % cene mesečne vozovnice najcenejšega javnega prevoza. Povračilo stroškov za posamezni dan prisotnosti znaša 1/22 osnove. Če ni možnosti javnega prevoza, pripada delavcu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela najmanj v višini 0,13 € za vsak polni kilometer od kraja prebivališča do kraja kjer delavec opravlja delo. | Delavcu pripada povračilo stroškov za prehrano med delom najmanj v višini 3,56 € za vsak dan prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane iz prejšnjega odstavka je upravičen delavec, ki je na delu prisoten najmanj štiri (4) ure. Delavcu se lahko del stroškov za prehrano izplača tudi v obliki vrednostnih bonov oziroma vrednostnih kartic, za nakup prehrambenih izdelkov. |
Na portalu legalen.si nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava. Pomagamo vam v vseh fazah zaposlovanja, svetujemo vam pri prekinitvi delovnega razmerja, pomagamo vam tudi sestaviti interne akte in ostale dokumente iz delovnega razmerja.
Kako je v javnem sektorju?
Stroški prevoza na in z dela in stroški prehrane po kolektivnih pogodbah dejavnosti
Ne glede na veliko število kolektivnih pogodb v javnem sektorju je povračilo stroškov zaradi težnje po poenotenju sistema in enem obravnavanju vseh javnih uslužbencev, urejeno enotno za vse javne uslužbence.
Prevoz na delo in z dela
Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada javnemu uslužbencu glede na razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, po najkrajši varni poti, če ta razdalja, upoštevaje tudi pešpoti, znaša več kot 2 kilometra.
Javni uslužbenec ni upravičen do povračila prevoza na in z dela, če ima od prebivališča, od katerega se vozi na delo in do delovnega mesta najkrajša razdalja 2 kilometra ali manj, razdalja mora biti več kot 2 kilometra (vsaj 2,01 km).
Za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se za razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, do naslova v kraju opravljanja dela javnemu uslužbencu po najkrajši varni poti prizna kilometrina v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje, vendar ne manj kot 30 €. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela iz prejšnjega stavka se javnemu uslužbencu povrne glede na število prihodov na delo in odhodov z dela.
Skladno z navedenim je javni uslužbenec upravičen do povračila stroškov prevoza v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanskega za vsak poln kilometer razdalje, vendar ne manj kot 30 €. Da lahko javni uslužbenec pridobi 30 € potnih stroškov, morata biti izpolnjena dva pogoja:
- razdalja od prebivališča, iz katerega se vozi na delo in do delovnega mesta mora biti vsaj 2,01 km,
- javni uslužbenec mora na delovno mesto priti vsak delovni dan.
Za obračun kilometrine za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se za podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov uporabi najvišjo ceno bencina, ki je bila poročana Evropski komisiji, za pretekli mesec, ki jo za vsak mesec posebej sporoči ministrstvo, pristojno za energijo, ministrstvu, pristojnemu za javno upravo, ki jo objavi na svoji spletni strani.
Cena neosvinčenega bencina se objavi na portalu gov.si
Javnemu uslužbencu, ki delodajalcu predloži potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet.
Mesečna višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne more znašati več, kot znaša višina minimalne plače za mesečno delovno obveznost, razen če je bil javni uslužbenec premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.
Povračilo stroškov prehrane
Regres za prehrano je povračilo stroškov prehrane med delom. Izplačilo regresa pripada javnemu uslužbencu za dan prisotnosti na delu, če dela najmanj s polovičnim delovnim časom dnevno.
Če je delovni čas razporejen neenakomerno tako, da javni uslužbenec dnevno opravi več kot 8 ur delovne obveznosti, se število regresov za prehrano za dneve, ko je delal več kot 8 ur, določi na način, da se število ur mesečne delovne obveznosti deli z osem.
V primeru, da javni uslužbenec delo preko polnega delovnega časa opravi v istem dnevu po opravljeni redni delovni obveznosti, mu pripada dodatno povračilo stroškov za prehrano, ki se določi tako, da se število opravljenih nadur, opravljenih na te dneve v posameznem mesecu, deli z osem in mu za vsakih tako izpolnjenih osem ur dela preko polnega delovnega časa pripada regres za malico.
V primeru zagotovljene brezplačne prehrane med delom ima javni uslužbenec možnost izbire med izplačilom regresa za prehrano ali koriščenjem brezplačne prehrane.
Koriščenje brezplačne prehrane med delom in izplačilo regresa za prehrano se izključujeta. Če je cena zagotovljene prehrane nižja od zneska regresa za prehrano, je javni uslužbenec upravičen do plačila razlike do višine zneska iz drugega odstavka tega člena.
Znesek regresa za prehrano med delom se usklajuje vsakih šest mesecev z rastjo cen prehrambenih izdelkov na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. Usklajen znesek se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo.
Regres za prehrano za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2024 znaša 6,90 €. Znesek se objavi na portalu gov.si.
Skrajni rok za povračilo stroškov.
Večina delodajalec povračilo stroškov izplača ob izplačilu plače. ZDR-1 določa, da mora delodajalec povračilo stroškov izvesti skladno s 134. členom ZDR-1, ki določa plačilni dan.
ZDR-1 določa, da se plača, posledično pa tudi stroški izplačajo najkasneje 18. dan po preteku plačilnega obdobja, razen v primeru, ko je 18. dan dela prost dan, se lahko plačilo izvede naslednji delovni dan.
V javnem sektorju se povračilo stroškov iz delovnega razmerja izplača skupaj s plačo, ki se javnim uslužbencem v državni upravi izplača 10. delovni dan v mesecu, oziroma najkasneje 15 v mesecu.