Skip to content 
Letni dopust
Ker se bliža konec marca, smo se odločili, da nekaj malega napišemo o letnem dopustu. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) določa, da mora delodajalec delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
ZDR-1 prav tako določa, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna in da je neveljaven tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.
Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 11. 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299). 164. člen ZDR-1, sodna praksa Sodišča Evropske unije (sodbi C-118/2013 in C-134/2015) in sodna praksa slovenskih sodišč prav tako določajo, da je neveljavna izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, in da je neveljaven sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.
Kot izhaja iz napisanega, mora delodajalec delavcu vsako leto omogočiti izrabo letnega dopusta in se za ne izrabo le-tega ne moreta dogovoriti.
Kdaj pridobi delavec pravico do letnega dopusta in kako se mu letni dopust odmeri?
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.
Delavcu pripadajo najmanj štirje tedni letnega dopusta, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Koliko dni je to, je odvisno od tega, kako ima delavec razporejen delovni čas.
- Če delavec dela 4 dni v tednu mu pripada najmanj 16 dni letnega dopusta.
- Če delavec dela 5 dni v tednu mu pripada najmanj 20 dni letnega dopusta.
- Če delavec dela dni v tednu mu pripada najmanj 24 dni letnega dopusta.
ZDR-1 določa dodatne dni letnega dopusta za posebne skupine delavcev:
- starejši delavci so delavci, ki so starejši od 55 let– najmanj 3 dodatne dni letnega dopusta,
- invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro – najmanj 3 dodatne dni letnega dopusta,
- delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke –najmanj 3 dodatne dni letnega dopusta,
- delavec, ki ima otroka – 1 dodaten dan letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti,
- delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti – 7 dodatnih dni letnega dopusta.
Delavec, ki dela ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa, oziroma delavec, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa, ima pravico do daljšega letnega dopusta. ZDR-1 ne določa, koliko dodatnih dni letnega dopusta pripada nočnemu delavcu, zato je potrebno dodatne dni letnega dopusta za nočne delavce urediti v kolektivni pogodbi dejavnosti, če pa to ni urejeno v kolektivni pogodbi dejavnosti, pa je potrebno to urediti v pogodbi o zaposlitvi.
Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v ZDR-1, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh.
Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.
ZDR-1 določa minimalne standarde za določitev letnega dopusta, kar seveda pomeni, da se lahko delodajalec in delavec v pogodbi o zaposlitvi ali pa delodajalec in sindikat v kolektivni pogodbi, dogovorita in določita daljše trajanje letnega dopusta ali drugačne ugodnosti, ki so za delavca bolj ugodno, kot to, kar določa ZDR-1.
Prav tako je tukaj potrebno poudariti, da se lahko letni dopust izrablja samo v delovnih dneh, kar pomeni, da letnega dopusta ni mogoče izrabiti, za kritje minus ur ali pa ga izrabiti po urah, vendar samo v delovnih dneh.
Sorazmerni del letnega dopusta: Kako ga določiti in kdaj?
Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.
Primer izračuna sorazmernega letnega dopusta, ko delavcu pri starem delodajalcu preneha delovno razmerje 31. 7. in se zaposli pri novem delodajalcu 1. 8., pri starem delodajalcu ima pravico do 21 dni letnega dopusta, pri novem delodajalcu pa ima pravico do 23 dni letnega dopusta.
Delavec ima pravico do 7/12 letnega dopusta pri starem delodajalcu, kar pomeni:
Sorazmerni del letnega dopusta = letni dopust / 12 mesecev x 7 polnih mesecev zaposlitve
SLD = 21/12 = 1,75 x 7 = 12,25
SLD = 12
Delavec ima pravico do 5/12 letnega dopusta pri novem delodajalcu, kar pomeni:
Sorazmerni del letnega dopusta = letni dopust / 12 mesecev x 5 polnih mesecev zaposlitve
SLD = 23/12 = 1,9167 x 5 = 9,58
SLD = 10
V praksi se pogosto pojavlja, da delavcu delovno razmerje preneha sredi meseca in pri novem delodajalcu začne sredi meseca, tako se dogaja, da delavci pridobijo pravico samo do 11/12 letnega dopusta.
V primeru menjave zaposlitve (oziroma delodajalca) med mesecem je potrebno izhajati iz osnovnega pravila, da je vsak delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu. Ob dejstvu, da ZDR-1 ureditev v zvezi z letnim dopustom sledi pravilu sorazmernosti pri izračunu deleža letnega dopusta, bi bilo primerno, da se to pravilo v praksi uveljavi v celoti, kar pomeni, da se izračuna tudi sorazmerni del letnega dopusta za mesec, v katerem delavec ne bo zaposlen v celoti oziroma bo menjal zaposlitev.
Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
Izraba letnega dopusta?
ZDR-1 določa, da je letni dopust mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.
ZDR-1 s tem pravilom zasleduje bistvo letnega dopusta, ki je počitek delavca in nabiranje dodatnih moči za delo. Tako je delodajalec dolžan delavcu v tekočem koledarskem letu zagotoviti, da izrabi, delavec pa je dolžan izrabiti dva tedna letnega dopusta v strnjenem delu, pri čemer se v strnjeni del vštevajo tudi dela prosti dnevi, kot so državni ali cerkveni prazniki, ki so zakonsko dela prosti dnevi in v času koriščenja dveh tednov letnega dopusta v enem delu, državni in cerkveni prazniki padejo na delovni dan.
Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi:
- odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe,
- porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka,
do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta.
Delavec, ki ni mogel izrabiti letnega dopusta za leto 2023 zaradi zgoraj naštetih razlogov do 30. junija 2024, lahko to stori do 31. marca 2025.
Letni dopust se izrablja:
- upoštevaje potrebe delovnega procesa,
- možnosti za počitek in rekreacijo delavca,
- upoštevaje delavčevih družinskih obveznosti,
- starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic,
- delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.
Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta v času šolskih počitnic in en dan letnega dopusta po lastni izbiri, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.
Izredni dopust: Kdaj in koliko dni?
Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela oziroma do izrednega dopusta, do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin.
Za vsak posamezni primer ima delavec pravico do izrednega dopusta:
- lastne poroke – najmanj en delovni dan,
- smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja – najmanj en delovni dan,
- smrti staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj – najmanj en delovni dan,
- hujše nesreče, ki zadane delavca – najmanj en delovni dan,
- spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan – najmanj en delovni dan,
- oskrbovalskega dopusta – petih delovnih dni,
- zaradi darovanja krvi – en delovni dan, na dan, ko prostovoljno daruje kri,
- delavec, žrtev nasilja v družini – pet delovnih dni.
Sicer starševskega dopusta ne moremo šteti med izredni dopust, pa ga je vseeno potrebno omeniti, saj mora delodajalec delavcu zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa zaradi izrabe starševskega dopusta ali oskrbe, določene z zakonom.
Skladno z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ima vsak od staršev pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta.
Kako letni dopust urejajo kolektivne pogodbe?
Kolektivna pogodba | Letni dopust |
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 52/18, 155/22 in 2/24) | Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do minimalnega osnovnega letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, kar pomeni: – 16 delovnih dni, če dela 4 dni na teden; – 20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden; – 24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden. Poleg minimalnih osnovnih dni letnega dopusta iz prejšnjega odstavka, pripada delavcu še dodatni letni dopust na podlagi zakona, ki ureja delovna razmerja po naslednjih kriterijih: – 3 dni starejšemu delavcu, – 3 dni delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro, – 3 dni delavcu, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, – 3 dni delavcu invalidu, – 7 dni delavcu mlajšemu od 18 let, – 1 dan delavcu za vsakega otroka, ki še ni dopolnil starosti 15 let. Poleg osnovnega letnega dopusta iz prvega odstavka tega člena ima delavec pravico do dodatnih dni letnega dopusta: – za skupno delovno dobo: – nad 2 do 5 let – 1 dan, – nad 5 do 10 let – 2 dni, – nad 10 do 15 let – 4 dni, – nad 15 do 20 let – 5 dni, – nad 20 let – 6 dni; – nočni delavec – 1 dan; – delavec, ki je v preteklem koledarskem letu opravil vsaj 1500 ur nočnega dela pri delodajalcu – 1 dan. Delavec ima pravico izrabiti tri dni letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Delodajalec mu izrabe ne sme odreči razen, če bi ta resneje ogrožala delovni proces. Delavec, ki je član sindikata, podpisnika te kolektivne pogodbe, ima pravico izrabiti dodatni dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Delodajalec mu izrabe ne sme odreči razen, če bi ta resneje ogrožala delovni proces. To pravico uveljavlja delavec na podlagi veljavne članske izkaznice sindikata, podpisnika te kolektivne pogodbe. |
Minimalno trajanje letnega dopusta in obvezne dodatne dni letnega dopusta za posamezne primere določa zakon. Pravica do dodatnih dni letnega dopusta pripada delavcu v naslednjih primerih: – Delavcu pripada za neprekinjeno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu (velja tudi za pravne prednike in povezane osebe): – od 1 do 10 let – 1 dan – nad 10 do 25 let – 2 dni – nad 25 let – 3 dni – Zahtevnost dela: – delovna mesta od I. do VI. TR – 1 dan – delovna mesta od VII. do IX. TR – 2 dni Zgornja meja trajanja letnega dopusta, odmerjenega za koledarsko leto je 32 dni. Delavec ima pravico izrabiti tri dni letnega dopusta na tiste dneve, ki jih sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. | |
Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, kar pomeni: – 16 delovnih dni, če dela 4 dni na teden, – 20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden, – 24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden. Poleg osnovnega dopusta iz prvega odstavka delavcu pripada daljše trajanje letnega dopusta na podlagi naslednjih kriterijev: – Za neprekinjeno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, ki jo je delavec dosegel do datuma izdaje obvestila o letnem dopustu, pripada: – od 5 do 10 let – 1 dan – od 11 do 15 let – 2 dni – od 16 do 20 let – 3 dni – od 21 do 25 let – 4 dni – od 26 do 30 let – 5 dni – od 31 do 35 let – 6 dni – 36 let in več – 7 dni – S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom se lahko določi, da delavcu zaradi zahtevnosti delovnega mesta pripada dodatni letni dopust do 3 dni. – S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom se lahko določi, da delavcu za delovne pogoje kot so pretežno težko fizično delo in delo v prisiljenem položaju, večje psihomotorične in senzorične obremenitve, neustrezni mikroklimatski pogoji, ropot, sevanje, delo v mokroti, vlagi in umazaniji, temperaturne razlike, kemikalije, plini, prah, nevarnost nezgod, nočno delo in neugodna razporeditev delovnega časa, pripada dodatni letni dopust do 2 dni. – Za delovno uspešnost, o kateri odloča delodajalec, pripada delavcu dodatni letni dopust do 2 dni. | |
Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do izhodiščnega letnega dopusta: – če dela 4 dni na teden v trajanju najmanj 16 dni, – če dela 5 dni na teden v trajanju najmanj 20 dni, – če dela 6 dni na teden v trajanju najmanj 24 dni. Poleg izhodišča iz prejšnjega odstavka ima pravico do dodatnih dni letnega dopusta: – starejši delavec: 3 dni – delavec, mlajši od 18 let: 7 dni – delavec invalid: 3 dni – delavec z najmanj 60 % telesno okvaro: 3 dni – delavec, ki neguje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo: 3 dni – delavec z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti: 1 dan – nočni delavec: 2 dni – delavec, ki dela v izjemno težkih pogojih: do 2 dni – za delovno dobo nad 10 let: 2 dni – za delovno dobo nad 20 let: 4 dni – za delovno dobo nad 30 let: 6 dni. | |
Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 105/21) | Poleg letnega dopusta v skladu z ZDR imajo delavci pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta, če so skladno z zakonom opredeljeni kot nočni delavci. Minimalni dopust znaša štiri tedne. Za komunalno dejavnost se poleg minimalnega dopusta iz drugega odstavka določi daljše trajanje letnega dopusta na podlagi naslednjih kriterijev: – Za skupno delovno dobo, ki jo bo delavec dosegel do konca leta, za katerega se mu določa letni dopust: – nad 5 do 10 let – 1 dan – nad 10 do 20 let – 2 dni – nad 20 do 30 let – 3 dni – nad 30 let – 4 dni – Za delovne pogoje – za delovne pogoje, kot so težko fizično delo in delo v prisiljenem položaju, večje psihomotorične in senzorične obremenitve, stalno delo na terenu, neustrezni mikroklimatski pogoji, ropot, sevanje, delo v mokroti, vlagi in umazaniji, temperaturne razlike, kemikalije, plini, prah, nevarnost nezgod, nočno delo in neugodna razporeditev delovnega časa ter neprijetnost dela (nekatera dela na področju odvoza odpadkov, čiščenja odplak, pogrebne službe ipd.) od 1 do 4 dni. – Za socialne in zdravstvene razmere – delavcu za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti najmanj za 1 dan – invalidom, delavcem z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavcu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke najmanj za 3 dni. – Dopust mladine in starejših delavcev – delavcem, mlajšim od 18 let za 7 dni – starejšim delavcem najmanj 3 dni. |
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Uradni list RS, št. 56/18, 16/19, 12/20, 93/20, 87/22, 161/22 in 63/23) – veljavnost tarifnega dela do 31. 12. 2024 | Delavec ima v vsakem koledarskem letu pravico do minimalnega letnega dopusta, ki traja 4 tedne. Število dni je odvisno od tedenskega delovnega časa, in sicer: – če traja delovni teden 4 delovne dni, je minimalni dopust 16 delovnih dni, – če traja delovni teden 5 delovnih dni, je minimalni dopust 20 delovnih dni, – če traja delovni teden 6 delovnih dni, je minimalni dopust 24 delovnih dni. Število dni letnega dopusta iz prejšnjega odstavka je osnova, h kateri se prištevajo dodatni dnevi po kriterijih iz 47. člena te kolektivne pogodbe. Delavec ima pravico do dodatnih dni dopusta na osnovi dosežene delovne dobe: – nad 5 do 10 let delovne dobe – 1 dan, – nad 10 do 20 let delovne dobe – 2 dni, – nad 20 let delovne dobe – 3 dni. Delavec ima pravico do dodatnih dni dopusta v naslednjih primerih: – starejši delavec – 3 dni, – delavec, mlajši od 18 let – 7 dni, – delavec invalid – 3 dni, – delavec z najmanj 60 % telesno okvaro – 3 dni, – delavec, ki neguje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo – 3 dni, – delavec, ki je v preteklem koledarskem letu opravil vsaj 500 ur nočnega dela pri delodajalcu – 2 dni, – delavec, ki je v preteklem koledarskem letu opravil vsaj 1500 ur nočnega dela pri delodajalcu – 3 dni, – delavec z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let – 1 dan. Dodatni dnevi letnega dopusta po šesti in sedmi alineji, delavci, ki so opravili nočno delo, se medsebojno izključujejo. |
Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 4 tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Poleg dopusta iz prejšnjega odstavka tega člena ima delavec pravico tudi do dodatnih dni letnega dopusta po naslednjih kriterijih: – skupna delovna doba: – nad 3 leta do 5 let – 1 dan – nad 5 let do 10 let – 2 dni – nad 10 let do 20 let – 3 dni – nad 20 let do 30 let – 4 dni – nad 30 let – 5 dni – pogoji dela – nočni delavec – 2 dni – delavec, ki dela v turnusu – 1 dan Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, skupni letni dopust delavca po zakonu, ki ureja delovna razmerja, in po tej kolektivni pogodbi skupaj znaša največ 33 dni oziroma 35 dni za nočnega delavca, če ni za delavca ugodneje določeno v podjetniški kolektivni pogodbi, splošnem aktu delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi. Delavec ima pravico trikrat po en dan letnega dopusta izrabiti na tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti delodajalca najkasneje en delovni dan pred izrabo dopusta. Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces. |
Delavcu pripada 20 dni osnovnega letnega dopusta. Delavcu poleg osnovnega letnega dopusta pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta za sledeče kriterije: – Nočno delo – 1 dan – Tri izmensko delo – 1 dan – Štiri izmensko delo – 2 dni – Invalidi in delavci z najmanj 60 % telesno okvaro – 3 dni – Za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke – 3 dni – Starejši delavci – 3 dni – Za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti – 1 dan – Delavci, ki še niso dopolnili 18 let – 7 dni – Delovna doba pri zadnjem delodajalcu – 1 dan na vsakih 8 let (vendar prvi dodatni dan šele za 16 let) – Zahtevnost dela – se dogovori pri delodajalcu. Dodatni dnevi letnega dopusta za nočnega delavca in izmenskega delavca se med seboj ne izključujejo. Delodajalec v sodelovanju s sindikatom določi pogoje za priznanje pravice do dodatnega letnega dopusta iz naslova zahtevnosti dela. Odmerjeni letni dopust ne sme presegati 32 dni, če iz prehodnih določb ne izhaja drugačna odmera. | |
Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do osnovnega letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri delovne tedne, kar pomeni: – 16 delovnih dni, če dela 4 dni na teden najmanj 2/3 letnega delovnega fonda ur, – 20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden najmanj 2/3 letnega delovnega fonda ur, – 24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden najmanj 2/3 letnega delovnega fonda ur. Delavcu poleg osnovnega letnega dopusta pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta za naslednje kriterije: – v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja: – starejši delavec glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja – 3 dni, – delavec ki ima status invalida in delavec z najmanj 60 % telesno okvaro – 3 dni, – delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke – 3 dni, – delavec, mlajši od 18 let – 7 dni, – nočni delavec – 1 dan, – delavec za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti – 1 dan. – v skladu s to kolektivno pogodbo: – izmensko delo: § štiriizmensko delo – 2 dni, § triizmensko delo – 2 dni, § dvoizmensko delo – 1 dan. Dodatni dnevi letnega dopusta po kriteriju izmenskega dela pripadajo delavcu, če izmensko delo traja več kot ¼ letnega fonda ur. Osnova za odmero dodatnega letnega dopusta za izmensko delo so dejansko opravljene ure delavca v preteklem koledarskem letu. – delovna doba pri zadnjem delodajalcu 1 dan na vsakih 5 let. – zahtevnost dela: § delovna mesta I. do III. Skupine – 1 dan, § delovna mesta IV. do VI. Skupine – 2 dni, § delovna mesta VII. do IX. Skupine – 3 dni. V kolektivni pogodbi pri delodajalcu ali v splošnem aktu delodajalca se kriteriji za zahtevnost lahko določijo tudi drugače. – delavcem, ki so dopolnili 50 let starosti – 1 dan. V kolektivni pogodbi pri delodajalcu, v splošnem aktu delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi se lahko določijo dodatni kriteriji za odmero dodatnih dni letnega dopusta, kot so izobrazba, težji delovni pogoji, delovna uspešnost in podobno. Delodajalec lahko delavcu določi nagradni dopust v trajanju 1 do 3 dni. Zgornja meja trajanja letnega dopusta je 34 dni. | |
Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 4 tedne ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Pri določanju dolžine letnega dopusta se upoštevajo naslednji kriteriji: – delovna doba delavca, – pogoji dela, – socialno-zdravstveni kriteriji. Kriterij delovne dobe delavca: – za delovno dobo nad 5 let delodajalec določi povečan dopust s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, in sicer najmanj 1 dan letnega dopusta za vsakih dopolnjenih 5 let delovne dobe. Kriterij pogojev dela so: – kriteriji pogojev dela se določijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu ob upoštevanju ocene tveganja, – nočnemu delavcu pripada 2 dni letnega dopusta, – delavcu, ki dela v turnusu pripada 1 dan letnega dopusta. Socialno-zdravstveni kriteriji so: – pravico do povečanega letnega dopusta od 3 do 5 dni imajo delavci z najmanj 60-odstotno telesno okvaro, delovni invalidi, delavci, ki negujejo in varujejo težje telesno ali zmerno, težje ali težko prizadeto osebo, – Delavci, ki so dopolnili najmanj 52 let starosti, imajo pravico do povečanega letnega dopusta od 1 do 5 dni. Pravica do povečanega letnega dopusta po predhodnih dveh stavkih se izključuje s pravico starejšega delavca do dodatnih dni dopusta, ki jo določa zakon, ki ureja delovna razmerja. V tem primeru delavcu pripada pravica, ki je zanj ugodnejša. Delodajalec lahko v podjetniški kolektivni pogodbi ali s splošnim aktom določi še druge primere, v katerih bo delavcem povečan letni dopust (strokovna zahtevnost del, socialno-zdravstveno stanje delavca in njegove družine…). Letni dopust delavca po zakonu in po kriterijih kolektivne pogodbe dejavnosti skupaj ne presega 35 delovnih dni, oziroma 37 delovnih dni za nočnega delavca, če ni drugače določeno s pogodbo o zaposlitvi. Delavec ima pravico trikrat med letom po en dan letnega dopusta izrabiti tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti neposrednega vodjo najkasneje en dan pred nastopom dopusta. | |
Proste sobote se ne vštevajo v letni dopust. Delavec ima pravico 3 dni letnega dopusta izrabiti tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti nadrejenega vodjo 5 dni pred nastopom dopusta. Poleg osnovnega 18 dnevnega dopusta, delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta po naslednjih kriterijih: – delovna doba delavca, – pogoji dela, – strokovna zahtevnost delovnega mesta, – socialno zdravstveni kriteriji, – poseben prispevek delavca k uspehu podjetja. Kriterij skupne delovne dobe: – za vsakih dopolnjenih 5 let – po 1 dan Kriterij pogojev dela: – Delavcem, ki delajo v izmenskem delu pripada: – ženskam z nočnim delom – 3 dni – delavcem z nočnim delom – 2 dni – delavcem, s stalnim dvoizmenskim delom – 1 dan – Izpostavljenost negativnim vplivom, telesnim obremenitvam in psihičnim napetostim: – Pogoste obremenitve (izpostavljenost obremenitvi traja od 25% do 60% delovnega časa) – 1 dan – Stalne obremenitve (izpostavljenost obremenitvi traja nad 60% delovnega časa) – 2 dni – Kriterij strokovne zahtevnosti delovnega mesta: – delavcem na delovnim mestih I. in II. Skupine – 1 dan – delavcem na delovnih mestih III. in IV. Skupine – 2 dni – delavcem na delovnih mestih V. in VI. Skupine – 3 dni – delavcem na delovnih mestih VII. in VIII. Skupine – 4 dni – delavcem na delovnih mestih IX. Skupine – 5 dni – Socialno zdravstveni kriteriji – delovni invalidi in delavci z najmanj 60% telesno okvaro – 3 dni – starši oziroma delavci, ki negujejo in varujejo težjo telesno ali težko duševno prizadeto osebo – 5 dni – roditelj z otrokom do 15 let – 1 dan – roditelj z dvema otrokoma do 15 let – 2 dni – delavci, ki so dopolnili 50 let starosti – 5 dni – Mladoletni delavci do 18 let dodatno – 7 dni – Poseben prispevek delavca k uspehu delodajalca – Delavcem, ki izjemno prispevajo k uspehu delodajalca, lahko poslovodni organ odobri še dodatne dni letnega dopusta. | |
Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju štiri (4) tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Poleg dopusta iz prejšnjega odstavka tega člena ima delavec pravico tudi do dodatnih dni letnega dopusta po naslednjih kriterijih: – skupna delovna doba: – nad 3 leta do 5 let – 1 dan – nad 5 let do 10 let – 2 dni – nad 10 let do 20 let – 3 dni – nad 20 let do 30 let – 4 dni – nad 30 let – 5 dni; – pogoji dela: – nočni delavec – 2 dni – delavec, ki mora dati soglasje za nočno delo – 3 dni – delavec, ki dela v turnusu – 1 dan – drugi kriteriji pogojev dela se v dogovoru med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem določijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu; Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, skupni letni dopust delavca po zakonu in po tej kolektivni pogodbi skupaj znaša največ 33 dni oziroma 35 dni za nočnega delavca, če ni za delavca ugodneje določeno v podjetniški kolektivni pogodbi, splošnem aktu delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi. Delavec ima pravico trikrat po en dan letnega dopusta izrabiti na tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti delodajalca najkasneje en delovni dan pred izrabo dopusta. Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces. | |
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (Uradni list RS, št. 192/21) | Letni dopust v posameznem koledarskem letu traja najmanj štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta. Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dnevih. Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. Dolžina letnega dopusta se določi glede na naslednje kriterije: – razvrstitev delovnega mesta v tarifno skupino (raven strokovne izobrazbe), – dosežena delovna doba, – posebne socialne in zdravstvene razmere, – posebni delovni pogoji, – starost delavca. Skupna dolžina letnega dopusta ne glede na odmero po kriterijih iz tega člena, je največ 35 dni. V skladu z drugim odstavkom tega člena pripadajo delavcu dnevi letnega dopusta po naslednjih kriterijih: – V odvisnosti od razvrstitve dela v tarifno skupino in dosežene delovne dobe, in sicer: Delovna doba Tarifna skupina Tarifna skupina I., II., III., IV., V., VI. VII., VIII. Do 10 let 20 21 10 do 15 let 21 22 15 do 20 let 22 23 20 do 25 let 23 24 25 do 30 let 24 25 nad 30 let 25 26
Pri odmeri letnega dopusta po tem kriteriju se upoštevajo polna leta delovne dobe, ki je dosežena kadarkoli do 31. 12. tekočega koledarskega leta. – V odvisnosti od posebnih socialnih in zdravstvenih razmer delavca in njegove družine se delavcu odmeri dodatni letni dopust v trajanju: – invalidu in delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro – 3 dni – delavcu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke – 3 dni – delavcu, ki varuje ali neguje telesno ali duševno prizadeto osebo – 2 dni – za vsakega otroka, ki je v celem letu odmere mlajši od 15 let – 1 dan. – V odvisnosti od posebnih pogojev dela: – Delavci, ki v večini leta, v katerem se dopust odmerja, opravljajo nočno delo, imajo v tem letu pravico do dodatnih 3 dni letnega dopusta, če je to določeno s podjetniško kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca. – V odvisnosti od starosti delavca: – Delavcu, mlajšemu od 18 let, pripada dodatnih – 7 dni letnega dopusta. – Delavcu – mlademu zaposlenemu (18–30 let), pripada dodatni dan letnega dopusta. – Starejšemu delavcu pripadajo dodatni 3 dnevi letnega dopusta od koledarskega leta, v katerem dopolni starost, ki je pogoj za status starejšega delavca kot ga določa zakon. Pri odmeri letnega dopusta po tem kriteriju se upoštevajo dopolnjena leta starosti do 31. 12. tekočega koledarskega leta. Delavec je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega koledarskega leta. Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu, oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta. Delavec ima pravico en dan dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi. O izrabi tega dopusta mora obvestiti neposrednega vodjo najkasneje 3 dni pred izrabo. Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces. |
Delavcem, ki imajo 5-dnevni delovni tednik, pripada 20 dni osnovnega dopusta. Delavcem, ki imajo delovni čas razporejen na več kot 5 dni v tednu, se osnovni 20-dnevni dopust sorazmerno poveča; tistim, ki imajo delovni čas razporejen na manj kot 5 dni v tednu, pa sorazmerno zmanjša. Proste sobote se ne vštevajo v letni dopust. Delavec ima pravico 2 dni letnega dopusta izrabiti tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti delodajalca 3 dni pred nastopom dopusta. Poleg osnovnega dopusta, določenega v prvem in drugem odstavku tega člena, delavcem pripadajo še dodatni dnevi dopusta po naslednjih kriterijih: – Skupna delovna doba: – do 15 let – 0 dni – nad 15 do 20 let – 2 dni – nad 20 do 25 let – 4 dni – nad 25 do 30 let – 5 dni – nad 30 do 35 let – 6 dni – nad 35 let – 7 dni – Zahtevnost del delovnega mesta – VI. tarifni razred – 1 dan dopusta – VII. IX. tarifni razred – 2 dni dopusta – Težji pogoji dela – delovodja, skupinovodja, mehanik, voznik, strojnik, gradbeni delavec, cestar in cestni preglednik, ter delavec v zimski službi – 1 dan dopusta – delavec na asfaltih, delavec v kamnolomu in delavec na cestni osi- 2 dni dopusta Delavec je upravičen do dodatnega dopusta po tej točki le po enem kriteriju. – Kontinuirano nočno delo (izmensko delo) – delavec, ki dela samo popoldan več kot 14 dni v mesecu – 1 dan dopusta – delavec, ki dela v turnusu več kot 14 dni z nočnim delom v mesecu – 2 dni dopusta – Na delovnem mestu pobiralca cestnine, ki opravlja delo s strankami pripada: – nad 200 do 400 strank na dan – 1 dan dopusta – nad 400 do 600 strank na dan – 2 dni dopusta – nad 600 strank na dan – 3 dni dopusta – Glede na posebne socialne in zdravstvene razmere pripada: – staršem za vsakega otroka do 15. leta starosti – 1 dan dopusta – invalidom, delavcem z najmanj 60% telesno okvaro in delavcem, ki varujejo in negujejo otroka s telesno in duševno prizadetostjo – 3 dni dopusta – starejšim delavcem, ki so dopolnili 55 let in delavkam, ki so dopolnile 51 let starosti v povezavi z 236. člen ZDR – 3 dni dopusta | |
Minimalno dolžino trajanja letnega dopusta in obvezne dodatne dni letnega dopusta ter upravičence določa zakon. Nočnim delavcem se letni dopust poveča najmanj za en dan. Delavec, ki v letu najmanj 6 mesecev opravlja delo v tri ali več izmenskem delu, ima pravico do dodatnega najmanj enega dneva letnega dopusta (delovni proces se izvaja v treh ali več izmenah, konec tedna in prazniki pa so prosti). Delavec, ki v letu najmanj 6 mesecev opravlja delo v kontinuiranem izmenskem delu, ima pravico do najmanj dveh dodatnih dni letnega dopusta (delovni proces se izvaja kontinuirano v menjajočem ritmu delovnih dni; tudi ob koncih tedna in med prazniki). Dodatni letni dopust iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se med seboj izključujeta. Pri delodajalcih, pri katerih kriteriji za določitev letnega dopusta niso določeni s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, se letni dopust določi s pogodbo o zaposlitvi, morebitni dodatni dnevi letnega dopusta pa se določijo upoštevaje sledeče, primeroma navedene, kriterije: delovna doba delavca, zahtevnost delovnega mesta, težji pogoji dela ipd. Delodajalec s pisnim obvestilom obvesti delavca o številu dni letnega dopusta do 31. marca za tekoče koledarsko leto, pri tem pa upošteva kriterije, ki jih izpolnjuje delavec na dan 31. 1. v letu. Pravica do dodatnega letnega dopusta za starejše delavce se odmeri upoštevaje stanje na dan 30. 6. v tekočem koledarskem letu. Pravica do dodatnega dne letnega dopusta iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena nastane z izpolnitvijo pogoja, če ni s kolektivno pogodbo na ravni delodajalca določeno drugače. | |
Letni dopust ne sme trajati manj kot štiri tedne v koledarskem letu. Pri določitvi dodatnih dni letnega dopusta se upoštevajo predvsem ti kriteriji: – delovna doba, – pogoji dela, – zahtevnost dela. Če delodajalec ne uporabi kriterijev za določitev letnega dopusta, je delavec upravičen do 2 dodatnih dni letnega dopusta. Manjši delodajalci dodatne kriterije za določitev letnega dopusta praviloma določajo v aktih ali v pogodbi o zaposlitvi. Kolikor dodatnih kriterijev ne določijo, velja tretji odstavek tega člena. | |
Kolektivna pogodba za lesarstvo (Uradni list RS, št. 58/17, 51/18 in 45/19) | Delavec ima upoštevaje določbo drugega odstavka 16. člena te kolektivne pogodbe (poln delovni čas) pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 20 delovnih dni, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Pri določanju dolžine letnega dopusta se poleg zakonskih upoštevajo še naslednji kriteriji: – delovna doba delavca pri zadnjem delodajalcu, – zahtevnost dela, – pogoji dela. Vrednotenje izbranih kriterijev se določi v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca. Letni dopust traja največ 31 delovnih dni, tudi v primeru, da delavcu po različnih kriterijih pripada več delovnih dni. Izjemoma lahko koristijo 3 dodatne dni letnega dopusta le starejši delavci, katerim po različnih drugih kriterijih pripada 28 ali več dni letnega dopusta ter delavci, ki so starši otrok, ki še niso dopolnili 7 let (skupaj do največ 34 delovnih dni). Glede določanja trajanja letnega dopusta, pridobitve pravice oziroma izrabe letnega dopusta se neposredno uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih. Obvestilo o odmeri števila dni letnega dopusta za tekoče leto izda delodajalec do 1. marca tekočega leta. |
Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (Uradni list RS, št. 192/21 in 74/23) | Delavec ima pravico do letnega dopusta po osnovah in merilih, določenih z zakonom. Osnovni oziroma izhodiščni letni dopust za stalno delo v petdnevnem delovnem tednu je 20 delovnih dni. Poleg izhodiščnega letnega dopusta ima delavec pravico do dodatnih dni letnega dopusta: – za skupno delovno dobo od 1 do 5 let: 1 dan, – za skupno delovno dobo nad 5 let do 10 let: 2 dni, – za skupno delovno dobo nad 10 let do 15 let: 3 dni, – za skupno delovno dobo nad 15 do 20 let: 4 dni, – za skupno delovno dobo nad 20 let do 25 let: 5 dni, – za skupno delovno dobo nad 25 let: 6 dni. Delavcem, ki delajo v težjih pogojih dela, delodajalec odobri od 1 do 2 dni letnega dopusta v primerih, ki so določeni v podjetniški kolektivni pogodbi. Delavcem, ki delajo ponoči, pripada za vsakih izpolnjenih 500 ur nočnega dela v preteklem letu 1 dan dopusta. Pravica do sorazmernega dopusta, izraba dopusta, pridobitev pravice do dopusta se uveljavlja v skladu z zakonskimi določili. |
Delavec, ki po 31. 3. tekočega leta izpolni pogoje za upokojitev in se v tem letu upokoji, ter delavec, ki mu je po 31. 3. tekočega leta odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ima pred upokojitvijo oziroma pred iztekom odpovednega roka pravico izrabiti celotni letni dopust za tekoče leto. Minimalno število dni letnega dopusta znaša 4 (štiri) tedne, kar pomeni 16 delovnih dni v 4 (štiri) dnevnem delovnem tednu, 20 delovnih dni v 5 (pet) dnevnem delovnem tednu in 24 delovnih dni v 6 (šest) dnevnem delovnem tednu. Način odreditve in evidentiranja izrabe letnega dopusta določi delodajalec. Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta v času delavčevega predlaganega časovnega termina, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces. Kriteriji za določanje števila dni letnega dopusta so: – delovna doba delavca, – delovne razmere, – posebne socialne in zdravstvene razmere in – starost delavca. Letni dopust se delavcu določi po kriteriju delovne dobe delavca: – od 0 do 5 let – 21 dni, – od 5 do 10 let – 22 dni, – od 10 do 15 let – 23 dni, – od 15 do 20 let – 25 dni, – od 20 do 25 let – 26 dni, – od 25 do 30 let – 27 dni, – od 30 do 35 let – 28 dni, – od 35 do 40 let – 29 dni in – nad 40 let – 30 dni. Pri odmeri letnega dopusta se upoštevajo dopolnjena leta delovne dobe do 31.12. tekočega koledarskega leta. Kot delovna doba se šteje doba, ki jo je delavec prebil na delu bodisi v delovnem razmerju doma ali v tujini, bodisi pri opravljanju samostojne dejavnosti, kar je ustrezno potrjeno z vpisom v delovno knjižico ali z odločbo organa pokojninskega zavarovanja, razen dokupljene, beneficirane in posebne zavarovalne dobe. V odvisnosti od posebnih delovnih razmer se odmeri delavcu, ki opravlja delo: – v prostorih brez naravne osvetlitve – 1 dan – v deljenem delovnem času – 2 dni – v izmeni – 1 dan – v nočnem delovnem času – 1 dan vendar le v primeru, če dela v teh posebnih delovnih razmerah stalno oziroma, če dela v izmeni v zaporedju. Delavcu, ki dela v zaprtem prostoru brez naravne osvetlitve, v deljenem delovnem času, v izmeni oziroma v nočnem delovnem času le občasno ali le del delovnega časa in delavcu, ki je pričel z delom v navedenih delovnih razmerah med letom, se letni dopust v istem koledarskem letu ponovno odmeri, če dela v teh delovnih razmerah več kot polovico delovnega časa v koledarskem letu. V odvisnosti od posebnih zdravstvenih in socialnih razmer delavca in njegove družine se delavcu odmeri letni dopust v trajanju: – invalidu II. kategorije in delavcu z najmanj 60% telesno okvaro – 3 dni – invalidu III. Kategorije – 3 dni – delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje in težko duševno prizadeto osebo – 1 dan – delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje in težko duševno prizadetega otroka – 3 dni – edinemu skrbniku otrok, starih do 7. leta – za vsakega otroka – 1 dan – delavcu za vsakega otroka do 15. leta starosti – 1 dan – starejšemu delavcu po zakonu – 3 dni – delavcu, ki je na dan uveljavitve te kolektivne pogodbe zaposlen pri delodajalcu in je dopolnil 52 let in šest mesecev starosti – 3 dni – delavcu, ki je na dan uveljavitve te kolektivne pogodbe zaposlen pri delodajalcu in je dopolnil 56 let starosti – 5 dni. Pravice do dodatnih dni letnega dopusta iz zadnjih treh alinej se med seboj izključujejo. Delavec ima pravico trikrat po 1 (en) dan dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi. O tem mora obvestiti delodajalca najmanj 3 (tri) dni pred izrabo dopusta. Trikrat po 1 (en) dan dopusta pomeni, da delavec tekom celega leta lahko kadarkoli izbere trikrat po 1 (en) dan dopusta, vendar ne skupaj 2 (dva) ali 3 (tri) dni zaporedoma. | |
Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja (Uradni list RS, št. 5/16) – tarifni del se uporablja do 22. 8. 2024. | Kolektivna pogodba ne vsebuje pravil o letnem dopustu. Delodajalec je dolžan letni dopust odmeriti skladno z ZDR-1. |
