...

Odpravnina

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) odpravnino ureja v 75., 79., 91., 92., 106., 107., 108., 111. 125. in 132. členu. Pravico do odpravnine imajo delavci, ko:

  • jim delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razlogov nesposobnosti,
  • se upokojijo,
  • jim preneha veljati pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas,
  • izredno odpovejo pogodbo o zaposlitvi delodajalcu iz razlogov po 111. členu ZDR-1 in
  • mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

Kolektivne pogodbe dejavnosti lahko odpravnino urejajo tudi drugače, kot jo ureja ZDR-1, vendar pa morajo biti delavcu zagotovljene, vsaj minimalne pravice, kot jih zagotavlja ZDR-1.

Na portalu legalen.si vam nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava. Pomoč pri zaposlovanju in v postopkih odpovedi delovnega razmerja ter pri sestavi vseh internih pravnih aktov in ostalih dokumentov iz delovnega razmerja.

Kdaj mora delodajalec odpravnino izplačati?

ZDR-1 določa, da mora delodajalec delavcu odpravnino izplačati, ko:

  • delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razlogov nesposobnosti,
  • se delavec upokoji,
  • delavcu preneha veljati pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas,
  • delavec izredno odpovejo pogodbo o zaposlitvi iz razlogov po 111. členu ZDR-1 in
  • delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

Pri spremembi delodajalca ZDR-1 v 75. členu določa, da v primerih, ko se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov v dveh letih od datuma prenosa poslabšajo pravice iz pogodbe o zaposlitvi oziroma se bistveno spremenijo pogoji dela delavca pri prevzemniku in delavec zato odpove pogodbo o zaposlitvi, ima delavec enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov. Pri določanju odpovednega roka, pravice do odpravnine in vseh drugih pravic, ki so vezane na delovno dobo, se upošteva delovna doba delavca pri obeh delodajalcih.

ZDR-1 v tem delu ščiti delavce še dve leti pri novem delodajalcu v primeru spremembe delodajalca, zaradi pravnega prenosa družbe ali dela družbe ali zaradi združitve ali delitve delodajalca in nalaga novemu delodajalcu, da mu je dolžan izplačati odpravnino, tudi v primerih, ko delavec sam da odpoved pogodbe o zaposlitvi, izpolnjena pa morata biti naslednja pogoje:

  • poslabšanje pravic iz pogodbe o zaposlitvi ali
  • bistveno spremenijo pogoji dela delavca pri prevzemniku in
  • od prenosa ne smeta miniti dve leti.

ZDR-1 je z določili tretjega odstavka 75. člena zaščitil že pridobljene pogodbene pravice delavcev po veljavni pogodbi o zaposlitvi, ki jo je delavec sklenil pred prenosom delodajalca.

 Delodajalec je dolžan odpravnino izplačati tudi delavcem, ki jim preneha veljati pogodba o zaposlitvi za določen čas.

Pravice do odpravnine nima delavec, ko:

  • mu preneha veljati pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
  • mu preneha veljati pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
  • mu preneha veljati pogodba o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del,
  • mu preneha veljati pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
  • z delodajalcem v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas,
  • ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

V primerih, ko delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje delo na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu.

ZDR-1 izplačilo odpravnine v primeru prenehanje pogodbe o zaposlitvi omejuje na način, da delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine delavcem, ki nadomeščajo začasno odsotne delavce, ki opravljajo sezonska dela, ki ne trajajo več kot tri mesece, za opravljanje javnih del in drugih oblik politike zaposlovanja, ter ko delavec pri istem delodajalcu nadaljuje delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec, ne želi skleniti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za primerno delo.

 Na portalu legalen.si vam nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava. Pomoč pri zaposlovanju in v postopkih odpovedi delovnega razmerja ter pri sestavi vseh internih pravnih aktov in ostalih dokumentov iz delovnega razmerja.

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in delavcu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi in delavec takšno ponudbo sprejme, in gre za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, delavec nima pravice do odpravnine.

V primeru, da delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, delavec nima pravice do odpravnine po 108. členu ZDR-1.

ZDR-1 v petem odstavku 91. člena, ustrezno zaposlitev definira kot zaposlitev pri kateri:

  • se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi,
  • je delovni čas enak, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi in
  • kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

ZDR-1 nadalje določa, ima delavec pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem v primerih, ko delavec sprejme neustrezno novo zaposlitev.

V primerih, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, delavec ni upravičen do odpravnine, če:

  • je delavcu že v času odpovednega roka s strani delodajalca oziroma zavoda za zaposlovanje ponujena nova ustrezna zaposlitev za nedoločen čas in
  • se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.

ZDR-1 nadalje v drugem odstavku 92. člena določa, da v primerih, ko je delodajalec, ki je odpovedal pogodbo o zaposlitvi delavcu, pretežni lastnik družbe, v kateri je ponudil delavcu novo ustrezno zaposlitev, solidarno odgovarja delavcu za preneseno pravico do odpravnine in ostale terjatve, nastale pri novem delodajalcu, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani novega delodajalca, če do prenehanja pogodbe o zaposlitvi pride v roku dveh let od sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri novem delodajalcu. Bivši delodajalec, ki ni pretežni lastnik, pa je pod zgoraj naštetimi pogoji subsidiarno odgovoren delavcu za preneseno odpravnino in ostale terjatve.

ZDR-1 v tem delu primerno zaščiti delavca, če v roku dveh let s strani novega delodajalca, katerega pretežni lastnik je bivši delodajalec, prejme odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ni nastala po krivdi delavca, lahko delavec odpravnino in ostale terjatve zahteva od obeh delodajalcev, saj sta solidarno odgovorna delavcu.

 ZDR-1 v istem členu določa, da v primerih, ko bivši delodajalec ni pretežni lastnik novega delodajalca, subsidiarno odgovoren za preneseno odpravnino in ostale terjatve delavca, kar pomeni, da mora delavec preneseno odpravnino in ostale terjatve najprej terjati od novega delodajalca in šele v primerih, če terjatev zoper novega delodajalca ne bi bila uspešna, lahko terja bivšega delodajalca.

 Na portalu legalen.si vam nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava. Pomoč pri zaposlovanju in v postopkih odpovedi delovnega razmerja ter pri sestavi vseh internih pravnih aktov in ostalih dokumentov iz delovnega razmerja.

ZDR-1 določa, da imajo delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije ali v primeru potrjene prisilne poravnave in v drugih primerih prenehanja delodajalca, pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1.

ZDR-1 v 108. členu določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, dolžan izplačati delavcu odpravnino.

108. člen ZDR-1 se uporablja kot temeljni člen, ki določa pravice in obveznosti v povezavi z odpravnino, ki določa, komu pripada odpravnina in kdaj ter kako se določi višina odpravnine.

ZDR-1 nadalje določa, da je delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca po 111. členu ZDR-1, upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

ZDR-1 je nadalje zaščitil delavca na način, da v primerih, ko pogodbo o zaposlitvi izredno odpoveduje delavec, zaradi hudih pogodbenih kršitev delodajalca, da nalaga delodajalcu, da mu mora izplačati odpravnino tudi v primerih, ko izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

ZDR-1 v 125. členu določa, da je delavec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Delodajalec je delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

ZDR-1 nadalje določa, da delavec, ki se ponovno zaposli po upokojitvi, ni upravičen do ponovne odpravnine ob ponovni upokojitvi. Delodajalec je dolžan delavcu, ki je zaposlen za krajši delovni čas izplačati odpravnino ob upokojitvi v sorazmernem delu, razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, ki tako določajo.

Za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • delavec mora biti pri delodajalcu zaposlen vsaj pet let pred upokojitvijo,
  • delavec ne sme imeti pravice do odpravnine po 108. členu ZDR-1,
  • delodajalec za delavca ne sme financirati dokupa pokojninske dobe.

Pravica do odpravnine ob upokojitvi se lahko drugače dogovori tudi v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti.

Na portalu legalen.si vam nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava. Pomoč pri zaposlovanju in v postopkih odpovedi delovnega razmerja ter pri sestavi vseh internih pravnih aktov in ostalih dokumentov iz delovnega razmerja.

Kako se določi višina odpravnine?

Višino odpravnine, ko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je določena v 108. členu ZDR-1. Osnova za izračun odpravnine se določi na način, da se uporabi povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

  • 1/5 osnove, povprečne mesečne plače, ki jo je prejel delavec, ali ki bi jo prejel delavec, če bi v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo delal, za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
  • 1/4 osnove, povprečne mesečne plače, ki jo je prejel delavec, ali ki bi jo prejel delavec, če bi v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo delal, za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
  • 1/3 osnove, povprečne mesečne plače, ki jo je prejel delavec, ali ki bi jo prejel delavec, če bi v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo delal, za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

ZDR-1 določa, da se za delo pri delodajalcu šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih in da višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka 108. člena ZDR-1, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Zakonodajalec je tudi glede višine odpravnine dopustil, da se lahko delodajalec in delavci na ravni dejavnosti dogovorijo drugače, kot to določa ZDR-1.

 Višina odpravnine, ko delavcu preneha veljati pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, je določena v 79. členu ZDR-1. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Višina odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas se določi:

  • če delavcu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena za leto dni ali manj, ima pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove, povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas in
  • če delavcu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki traja dlje kot eno leto, delavca pripada odpravnina v višini 1/5 osnove, povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas, povečana za sorazmerni del odpravnine, za vsak mesec dela.

Odpravnina v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas se določi na način, da se pri osnovi za odmer višine odpravnine uporabi povprečna mesečna plača za poln delovni čas v zadnjih treh mesecih oziroma v obdobju pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, če je pogodba o zaposlitvi sklenjena za manj kot tri mesece, in se, ne glede na to, ali je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za eno leto ali manj, višina odpravnine odmeri v višini 1/5 osnove, poprečja plače za zadnje tri mesece.

 V primeru, ko pogodba o zaposlitvi traja več kot leto dni, se odpravnina določi v višini 1/5 osnove, povprečja plač za zadnje tri mesece in se k temu doda sorazmerni del odpravnine za vsak mesec.

 Primer izračuna odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas 1:

Trimesečna povprečna plača delavca znaša 1.230,00 €, pogodba o zaposlitvi za določen čas je prenehala veljati po 10 mesecih.

1.230,00 € / 5 = 246,00 €.

Delodajalec je dolžan delavcu izplačati odpravnino v višini 246,00 €.

Primer izračuna odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas 2:

Trimesečna povprečna plača delavca znaša 1.230,00 €, pogodba o zaposlitvi za določen čas je prenehala veljati po 16 mesecih.

1.230,00 € / 5 = 246,00 €

Sorazmerni del odpravnine zaradi veljavnosti pogodbe o zaposlitvi 16 mesecev znaša:

246,00 € / 12 (mesecev) = 20,50 €

20,50 € x 4 (mesece veljavnosti pogodbe o zaposlitvi več kot eno leto) = 82,00 €

246,00 € + 82,00 € = 328,00 €

Delodajalec je dolžan delavcu izplačati odpravnino v višini 328,00 €.

 Na portalu legalen.si vam nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava. Pomoč pri zaposlovanju in v postopkih odpovedi delovnega razmerja ter pri sestavi vseh internih pravnih aktov in ostalih dokumentov iz delovnega razmerja.

Višina odpravnine ob upokojitvi je določena v 132. členu ZDR-1.

ZDR-1 je višino odpravnine ob upokojitvi določil na:

  • dve povprečni mesečni plači v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma
  • dve povprečni mesečni plači delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

ZDR-1 je odpravnino ob upokojitvi določil na dve povprečni plači v RS za zadnje tri mesece ali na dve povprečni plači delavca za zadnje tri mesece, delavcu se izplača odpravnina, ki je zanj ugodnejša.

 V vseh ostalih primerih, se višina odpravnine določi glede na 108. člen ZDR-1.

Kakšna je odpravnina v javnem sektorju?

Odpravnino v javnem sektorju, enako kot v zasebnem sektorju določa ZDR-1, razen v primeru odpravnine ob upokojitvi, ki je določena v Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/18).

Višina odpravnine ob upokojitvi za vse javne uslužbence znaša:

  • tri povprečne mesečne plače zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma
  • tri zadnje mesečne plače javnega uslužbenca, če je to zanj ugodneje.

Kolektivna pogodba za negospodarsko dejavnost Republike Slovenije in vse ostale področne kolektivne pogodbe v javnem sektorju odpravnino ob upokojitvi določajo enako, in sicer tri povprečne plače za pretekle tri mesece, glede na povprečje v RS ali glede na plačo javnega uslužbenca, odvisno, kaj je zanj ugodneje.

 Če potrebujete pomoč pri urejanju delovno pravnih zadev, nas kontaktirajte.

Pravno svetovanje

Contact Form Demo

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Scroll to Top