Skip to content 
Odpoved pogodbe o zaposlitvi
Odpoved pogodbe o zaposlitvi po Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) v Sloveniji je strogo regulirana in skuša delavca v delovnem razmerju zaščiti, ker je šibkejša stranka pogodbenega razmerja. Delavec lahko pogodbo o zaposlitvi odpove brez razloga, vezan pa je samo na odpovedni rok in nič drugega, seveda, če pogodbo o zaposlitvi odpoveduje redno, medtem ko delodajalec delavcu pogodbe o zaposlitvi brez razloga ne more odpovedati in kar tako prekiniti delovnega razmerja.
ZDR-1 v II. Delu v 12. poglavju ureja načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki jih zakon taksativno našteva:
- s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
- s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe,
- s sporazumom,
- z redno ali izredno odpovedjo,
- s sodbo sodišča,
- po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon,
- v drugih primerih, ki jih določa zakon.
Za potrebe tega prispevka se bomo osredotočili na način prenehanje pogodbe o zaposlitvi po četrti alineji 77. člena ZDR-1, ki določa redno in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni odpoved pogodbe o zaposlitvi z upoštevanjem odpovednega roka. Delavec lahko vedno redno odpove pogodbo o zaposlitvi, držati se mora pogodbenega odpovednega roka, v primeru, če ta ni določen v pogodbi pa zakonskega odpovednega roka. Pogodbeni odpovedni roki ne smejo biti v nasprotju z minimalnimi zakonskimi odpovednimi roki.
Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. Razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca:
- prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (v nadaljnjem poslovni razlog),
- nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, prepočasno delo, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, (v nadaljnjem razlog nesposobnosti),
- kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (v nadaljnjem krivdni razlog),
- nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti,
- neuspešno opravljeno poskusno delo.
ZDR-1 prav tako taksativno našteva razloge, ki se štejejo za neutemeljene razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki s:
- začasna odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali nege družinskih članov ali odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta,
- vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper delodajalca zaradi zatrjevanja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja pred arbitražnim, sodnim ali upravnim organom,
- članstvo v sindikatu,
- udeležba v sindikalnih dejavnostih izven delovnega časa,
- udeležba v sindikalnih dejavnostih med delovnim časom v dogovoru z delodajalcem,
- udeležba delavca v stavki, organizirani v skladu z zakonom,
- kandidatura za funkcijo delavskega predstavnika in sedanje ali preteklo opravljanje te funkcije,
- sprememba delodajalca v primeru prenosa podjetja na drugo pravno osebo,
- rasa, narodnost ali etnično poreklo, barva kože, spol, starost, invalidnost, zakonski stan, družinske obveznosti, nosečnost, versko in politično prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo,
- sklenitev pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi v Civilni zaščiti ter prostovoljno sodelovanje državljanov pri zaščiti in reševanju v skladu z zakonom.
Dokazno breme pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je na njegovi strani. Kar pomeni, da mora delodajalec za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi priskrbeti dokaze, da je bila le-ta skladna z zakonom in podana iz razlogov, ki jih določa ZDR-1.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela s strani delavca ali delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je odpovedni rok sedem (7) dni.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je odpovedni rok:
- do enega leta zaposlitve pri delodajalcu petnajst (15) dni,
- od enega leta zaposlitve pri delodajalcu trideset (30) dni.
S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot šestdeset (60) dni.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok:
- do enega leta zaposlitve pri delodajalcu petnajst (15) dni,
- od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu trideset (30) dni.
Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju trideset (30) dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva (2) dni, največ pa do šestdeset (60) dni.
Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok osemdeset (80) dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot šestdeset (60) dni.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga je odpovedni rok petnajst (15) dni.
Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan delavcu izplačati odpravnino.
Delavcu pripada odpravnina v višini:
- 1/5 povprečne mesečne plače, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
- 1/4 povprečne mesečne plače, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
- 1/3 povprečne mesečne plače, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v šestdesetih dneh od ugotovitve kršitve oziroma najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če kršitev v roku enega leta ponovi. V kolektivni pogodbi dejavnosti je lahko rok določen drugače, vendar ne daljši kot dve leti.
Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podata delavec oziroma delodajalec takrat, ko gre za tako hude kršitve pogodbenih obveznosti, da ni mogoče nadaljevati pogodbenega razmerja niti do konca odpovednega roka oziroma niti do konca pogodbenega razmerja.
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.
Ker gre pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi za tako hud poseg v pogodbeno razmerje, ZDR-1 tako za delavca kot tudi za delodajalca taksativno našteva razloge, zaradi katerih lahko dasta izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:
- mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
- mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
- delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
- delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
- mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave glede diskriminacije in povračilnih ukrepov, kot jih določa ZDR-1,
- delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, kot ga določa ZDR-1.
Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku.
Delavec je v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi:
- če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
- če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
- če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
- če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
- če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
- če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
- če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
- če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, ali če v tem času opravlja pridobitno delo, ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, odpotuje iz kraja svojega bivanja.
Delodajalec lahko ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka v naslednjih primerih:
- ko delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
- ko delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
- ko je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela.
V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.
