Skip to content 
Javno naročanje: Kdaj se ZJN-3 ne uporablja (izjeme po ZJN-3)?
Izjeme po Zakonu o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3) so določene v 27., 28. in 29. členu zakona.
Vendar pa, da lahko razumemo, kdaj se izjeme uporabijo, je potrebno najprej razumeti, kdaj se ZJN-3 uporabiti. ZJN-3 določa, da je predmet javnega naročanja blago, storitve ali gradnje, na splošnem, infrastrukturnem in na področju obrambe in varnosti, za katere se ne uporablja zakon, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) je enaka ali višja od:
- za javna naročila na splošnem področju:
- 40.000,00 € za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj;
- 80.000,00 € za javno naročilo gradenj;
- 750.000,00 € za javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev.
- Za javna naročila na infrastrukturnem področju:
- 50.000,00 € za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj;
- 100.000,00 € za javno naročilo gradenj;
- 1.000.000,00 € za javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev.
ZJN-3 naročnike po zakonu definira kot:
- organe Republike Slovenije,
- organe samoupravnih lokalnih skupnosti,
- druge osebe javnega prava,
- javna podjetja, ki opravljajo eno ali več dejavnosti na infrastrukturnem področju,
- subjekte, ki opravljajo eno ali več dejavnosti na infrastrukturnem področju, če jim je za to dejavnost pristojni organ Republike Slovenije podelil posebne ali izključne pravice in
- združenja, ki jih oblikujejo eden ali več zgoraj naštetih subjektov.
Na našem portalu smo glede tega, kdaj se ZJN-3 uporablja in kdo so zavezanci po ZJN-3, napisali kar nekaj prispevkov. Tako, da si lahko več o tem, kdaj je potrebno ZJN-3 uporabiti, in kdo so zavezanci, preberete v prispevku z naslovom: »Postopki po ZJN-3, kdaj jih je potrebno izpeljati«, v prispevku z naslovom: »Kaj so evidenčna naročila in na kaj moramo biti pozorni?«, v prispevku z naslovom: »Naročila male vrednosti«, v prispevku z naslovom: »ZJN-3: Kdaj izpeljati odprti postopek?« in v prispevku z naslovom: »Kdo je zavezanec po ZJN-3« ter v mnogih drugih prispevkih, ki jih najdete tukaj.
Izjeme, za katere se ZJN-3 ne uporablja, zakon ureja v 27., 28. in 29. členu. Dodatno pa je potrebno pojasniti tudi, da izjemo od uporabi ZJN-3 določa tudi Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (v nadaljevanju ZORZFS), in sicer za javna naročila, začeta do 31. marca 2024, za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, vezanih na odpravo posledic poplav in plazov in ki so vključene v program odprave posledic nesreč v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.
Ne glede na dejstvo pa mora naročnik v primeru izjeme po ZORZFS upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti v skladu z drugim odstavkom 21. člen ZJN-3.
ZJN-3 v drugem odstavku 21. člena nadalje določa, da je naročnik dolžan, za javna naročila:
- na splošnem področju, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, pod pogojem, da naročnik ne uživa nobenih posebnih ali izključnih pravic v zvezi s prodajo ali dajanjem predmeta takih javnih naročil v najem, drugi subjekti pa ga lahko prosto prodajo ali dajo v najem pod enakimi pogoji kot naročnik in njihova vrednost ne presega vrednosti za objava v Uradnem listu Evropske unije,
- blaga, ki so namenjena za protokolarna darila ali druge oblike izvajanja promocije Republike Slovenije in njihova vrednost ne presega vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije,
- živil in njihova vrednost ne presega vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije,
- storitev revidiranja obveznih revizij, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja revidiranje in njihova vrednost ne presega vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije,
ki jih ZJN-3 v 27. členu opredeljuje kot izjeme, upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti.
Naročnik mora pri izvajanju javnih naročil živil, tudi v primerih, ko so opredeljena kot izjeme po 27. členu ZJN-3, upoštevati pravila, ki jih je vlada določila glede socialnih in etičnih ali okoljskih vidikov ter načinov vključevanja teh vidikov v predmet naročila, tehničnih specifikacij, pogojev za sodelovanje, meril za oddajo javnega naročila in posebnih pogojev o izvedbi javnega naročila.
Prav tako mora naročnik za ta naročila, tako kot tudi za evidenčna naročila, voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV, ter o njih sporočati podatke v skladu s 106. členom ZJN-3.
Več o poročanju in vodenju evidenc o oddanih javnih oziroma evidenčnih naročilih, si lahko preberete v našem prispevku z naslovom: »Evidenčna naročila: Poročanje po ZJN-3«, saj enaka pravila veljajo tudi za poročanje zgoraj naštetih izjem po 27. členu ZJN-3 in po ZORZFS.
Iz navedenega izhaja, da se za ostale izjeme po 27. členu ZJN-3, drugi odstavek 21. člen ZJN-3, ne uporablja.
ZJN-3 v prvem odstavku 27. člena določa naslednje izjeme, in sicer:
- javna naročila in projektne natečaje, ki naročnikom, ki delujejo na področju javnih komunikacijskih omrežij, omogočajo, da nudijo ali izkoriščajo javna komunikacijska omrežja ali nudijo izvajanje ene ali več javnih komunikacijskih storitev.
ZJN-3 je javno komunikacijsko omrežje definiral kot elektronsko komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali pretežno uporablja za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev, dostopnih javnosti, ki podpirajo prenos informacij med omrežnimi priključnimi točkami.
ZJN-3 v prvem odstavku 27. člena določa naslednje izjeme, in sicer:
- javna naročila in projektne natečaje, ki jih mora naročnik oddati ali organizirati v skladu s postopki javnega naročanja, ki se razlikujejo od postopkov iz tega zakona in ki jih določa:
- pravni instrument, ki ustvarja obveznosti na podlagi mednarodnega prava, kot je mednarodni sporazum, sklenjen v skladu s PDEU in PEU med Republiko Slovenijo in morebitno drugo državo članico ter eno ali več tretjimi državami ali njihovimi enotami, ter zajema gradnje, blago ali storitve, namenjene skupnemu izvajanju ali uporabi projekta s strani podpisnic tega mednarodnega sporazuma, ali
- mednarodna organizacija;
ZJN-3 v prvem odstavku 27. člena določa naslednje izjeme, in sicer:
- javna naročila in projektne natečaje, ki jih odda ali organizira naročnik v skladu s pravili javnega naročanja, ki jih določi mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, kadar javna naročila in projektne natečaje ta organizacija ali institucija v celoti financira; pri javnih naročilih in projektnih natečajih, ki jih večinoma sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, se stranki dogovorita o veljavnih postopkih javnega naročanja;
ZJN-3 se ne uporablja za naročila, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun,
ZJN-3 v prvem odstavku 27. člena določa naslednje izjeme, in sicer:
- javna naročila storitev za:
- pridobitev ali najem zemljišč, obstoječih stavb ali drugih nepremičnin ali z njimi povezanih pravic s kakršnimi koli finančnimi sredstvi,
- pridobitev, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programskega gradiva za avdiovizualne ali radijske medijske storitve, ki jih oddajo ponudniki avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev, ali javna naročila za oddajni čas ali zagotavljanje programov, ki se oddajo ponudnikom avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev,
- storitve na področju arbitraže in spravnih postopkov;
- naslednje pravne storitve:
- pravno zastopanje stranke po odvetniku v arbitraži ali spravnem postopku v Republiki Sloveniji, državi članici, tretji državi ali pred mednarodno instanco za arbitražo ali spravni postopek ali v sodnih postopkih pred sodišči ali javnimi organi Republike Slovenije, države članice ali tretje države ali pred mednarodnimi sodišči ali institucijami,
- pravno svetovanje, ki se izvaja med pripravami na postopek iz prejšnje alineje te točke ali če obstajajo konkretni indici in velika verjetnost, da bo zadeva, o kateri se svetuje, postala predmet takega postopka, pod pogojem, da svetuje odvetnik,
- storitve overitev in avtentikacije dokumentov, ki jih morajo izvajati notarji;
- pravne storitve, ki jih opravljajo skrbniki ali zakoniti zastopniki, ali druge pravne storitve, katerih izvajalce določi sodišče v Republiki Sloveniji ali določeni državi članici ali ki so z zakonodajo določeni za opravljanje posebnih nalog pod nadzorom takih sodišč,
- druge pravne storitve, ki so v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici povezane z izvajanjem javne oblasti, tudi če le priložnostno;
- finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, storitve centralne banke in za posle, izvedene z Evropskim instrumentom za finančno stabilnost in Evropskim mehanizmom za stabilnost,
- posojila, ne glede na to, ali so povezana z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov,
- pogodbe o zaposlitvi,
- storitve civilne obrambe, civilne zaščite in preprečevanja nevarnosti, ki jih izvajajo neprofitne organizacije ali združenja, razen storitev prevoza bolnikov z reševalnimi avtomobili,
- storitve javnega potniškega prevoza z železnico ali podzemno železnico,
- storitve političnih kampanj, če jih odda politična stranka v okviru predvolilne kampanje.
ZJN-3 se ne uporablja za naročila nekaterih avdiovizualnih in radijskih medijskih storitev, ki jih opravljajo ponudniki medijskih storitev in pri katerih je treba upoštevati vidike kulturnega ali družbenega pomena, zato storitve, ki jih oddajo sami ponudniki medijskih storitev, pri:
- nakupu,
- pripravi,
- produkciji ali koprodukciji standardnih programov in drugih pripravljalnih storitev, kot so tiste v zvezi s scenariji ali umetniškimi uprizoritvami, ki so potrebne za pripravo programa.
ZJN-3 se ne uporablja tudi za odvetniške storitve, povezane z zastopanjem pred sodiščem in pravno svetovanje, ki se izvaja v celotni fazi, povezani z zastopanjem stranke na sodišču, notarske storitve in storitve, povezane z arbitražo in alternativnim reševanjem sporov ter finančne storitve, ki so povezane z Evropskim instrumentom za finančno stabilnost in finančna posojila.
ZJN-3 v prvem odstavku 27. člena določa naslednje izjeme, in sicer:
- javna naročila storitev, ki jih naročnik odda drugemu naročniku ali združenju naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo imajo v skladu z zakonom ali drugim objavljenim predpisom, skladnim s PDEU.
ZJN-3 se ne uporablja v primerih, ko je naročnik ali združenje naročnikov edino, ki lahko opravlja določeno storitev, za kar ima na podlagi zakonov ali drugega objavljenega predpisa, ki je skladen s Pogodbo o delu EU, izključno pravico za opravljanje določene storitve, in je drugi ponudniki na trgu ne smejo izvajati.
Izključno pravico za izvajanje univerzalne poštne storitve po Zakonu o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2), je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije z odločbo št. 3831-3/2023/3 dne 30. 5. 2023, na podlagi tretjega odstavka 7. člena ZPSto-2, do leta 2028 podelila družbi Pošta Slovenije d. o. o., ki je edini na območju Republike Slovenije, ki lahko izvaja univerzalne poštne storitve.
ZJN-3 v prvem odstavku 27. člena določa naslednje izjeme, in sicer:
- javna naročila raziskovalnih in razvojnih storitev, razen, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
- koristi od njih ima izključno naročnik za potrebe pri izvajanju lastne dejavnosti in
- izvedeno storitev v celoti plača naročnik.
ZJN-3 se v primeru raziskovalnih in razvojnih storitev ne uporablja izključno, če obstaja sofinanciranje oziroma financiranje takšnih raziskav s strani industrije. Če naročnik sam financira raziskovalne in razvojne storitve in ima od njih izključno korist naročnik pri izvajanju svoje dejavnosti, so takšna naročila podvržena pravilom ZJN-3 in ta izjema ne velja.
ZJN-3 v prvem odstavku 27. člena določa naslednje izjeme, in sicer:
- javna naročila in projektne natečaje, če jih odda naročnik, ki opravlja poštne storitve, storitve sprejema poštnih pošiljk, njihovega sortiranja, usmerjanja in dostave, vključno s storitvami, ki spadajo med univerzalne storitve, kot jih določa zakon, ki ureja poštne storitve, ter storitve, ki mednje ne spadajo, za javna naročila, ki se oddajo za opravljanje naslednjih dejavnosti:
- storitve z dodano vrednostjo, povezane z elektronskimi sredstvi in ki se v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi (vključno z varnim prenosom šifriranih dokumentov z elektronskimi sredstvi, storitvami upravljanja naslovov in prenosom priporočene elektronske pošte),
- finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, storitve centralne banke in za posle, izvedene z Evropskim instrumentom za finančno stabilnost in Evropskim mehanizmom za stabilnost, predvsem pa poštne nakaznice in poštno brezgotovinsko poslovanje,
- filatelistične storitve ali
- logistične storitve, zlasti storitve, ki združujejo fizično dostavo ali skladiščenje z drugimi nepoštnimi funkcijami.
ZJN-3 uporablja drugačna pravila za javna naročila na infrastrukturnem področju z namenom olajšanja in hitrejšega izvajanja določenih infrastrukturnih projektov za lažje vzdrževanje in širjenje infrastrukture v Republiki Sloveniji.
ZJN-3 v prvem odstavku 27. člena določa naslednje izjeme, in sicer:
- javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar je vrednost naročila nižja od vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.
To izjemo je potrebno razlagati ozko in jo presojati od primera do primera, je pa dokazno breme glede izpolnjevanja zakonskih pogojev in ekonomske opravičljivosti za oddajo naročila izključno na strani naročnika. Ta izjema se uporabi pri sanaciji cest, upravnih ali drugih javnih stavb, šol, vrtcev, če bi na takšen način zagotovili pogoje za življenje. Se pa ta izjema lahko uporabi v primerih, ko vrednost naročila ne presega vrednosti od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.
Glede mejnih vrednosti, ki veljajo za objavo javnega naročila v Uradnem listu Evropske unije, smo pisali na našem portalu. Nove mejne vrednosti, ki veljajo od 1. 1. 2024 dalje, si lahko pogledate v našem prispevku z naslovom: »Nove mejne vrednosti za objave javnih naročil v Uradnem listu EU«.
ZJN-3 v prvem odstavku 27. člena določa naslednje izjeme, in sicer:
- javna naročila na infrastrukturnem področju, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, pod pogojem, da naročnik ne uživa nobenih posebnih ali izključnih pravic v zvezi s prodajo ali dajanjem predmeta takih javnih naročil v najem, drugi subjekti pa ga lahko prosto prodajo ali dajo v najem pod enakimi pogoji kot naročnik,
- javna naročila in projektne natečaje na infrastrukturnem področju, ki jih naročniki oddajo za druge namene, kot je opravljanje dejavnosti, ki so določene v 13. do 19. členu ZJN-3, ali za opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi in v razmerah, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Evropske unije,
- javna naročila na infrastrukturnem področju za nabavo vode, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti v zvezi s pitno vodo iz prvega odstavka 15. člena ZJN-3,
- javna naročila na infrastrukturnem področju, ki jih oddajo naročniki, ki so dejavni v energetskem sektorju, in sicer opravljajo dejavnost iz prvega odstavka 13. člena, prvega odstavka 14. člena ali 19. člena ZJN-3, za dobavo:
- energije in
- goriva za proizvodnjo energije.
ZJN-3 v prvem odstavku 27. člena določa naslednje izjeme, in sicer:
- javna naročila, ki jih naročnik odda pravni osebi zasebnega ali javnega prava, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ta naročnik obvladuje določeno pravno osebo podobno kot svoje službe,
- odvisna pravna oseba izvaja več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je dal ta naročnik, ki jo obvladuje, ali ki so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta naročnik,
- v odvisni pravni osebi neposreden zasebni kapital ni udeležen in
- vrednost predmeta naročanja je enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu.
ZJN-3 se ne uporablja za javna naročila, ki se oddajo odvisnim pravnim osebam, če:
- naročnik obvladuje določeno pravno osebo podobno kot svoje službe,
- odvisna pravna oseba več kot 80 odstotkov svojih dejavnosti izvaja za izvrševanje nalog, ki ji jih je poveril naročnik, ki jo obvladuje, ali druge pravne osebe, ki jih ta naročnik obvladuje.
Pod pogojem, da je iz povezane osebe izključen zasebni kapital, saj bi v takšnem primeru izjema pomenila neupravičeno favoriziranje posameznega ponudnika iz zasebnega sektorja.
ZJN-3 v prvem odstavku 27. člena določa naslednje izjeme, in sicer:
- javna naročila, oddana povezanemu podjetju ali skupnemu podjetju ali naročniku, ki je del skupnega podjetja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- da gre za javna naročila storitev, blaga in gradenj na infrastrukturnem področju,
- da je podjetje ob upoštevanju vseh njegovih izvedenih storitev in gradenj ter dobav blaga v predhodnih treh letih vsaj 80 odstotkov skupnega povprečnega prometa ustvarilo z opravljanjem storitev ali gradenj oziroma z dobavami blaga za naročnika ali druga podjetja, s katerimi je podjetje povezano.
Podjetje se šteje za povezana podjetja, če med naročnikom in tem podjetjem obstaja neposreden ali posreden prevladujoč vpliv ali ima nad njima prevladujoč vpliv drugo podjetje; v tej zvezi udeležba zasebnega kapitala kot taka ne bi smela biti pomembna, po ZJN-3 je povezano podjetje tudi vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika.
ZJN-3 v prvem odstavku 27. člena določa naslednje izjeme, in sicer:
- javna naročila na splošnem področju, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, pod pogojem, da naročnik ne uživa nobenih posebnih ali izključnih pravic v zvezi s prodajo ali dajanjem predmeta takih javnih naročil v najem, drugi subjekti pa ga lahko prosto prodajo ali dajo v najem pod enakimi pogoji kot naročnik, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.
Ta izjema je bila oblikovana izključno zaradi naročnikov, kot so javni lekarniški zavodi, ki v nekem deležu izvajajo tudi povsem tržno dejavnost, kot je prodaja kozmetike in podobnega blaga, ki je na voljo tudi v drugih trgovinah, pri čemer jih zavezanost kupovati te izdelke po pravilih javnega naročanja lahko v tržnem delu, postavlja v slabši položaj kot njihove konkurenčne ponudnike.
ZJN-3 se skladno z Zakonom o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene nabave zdravil za leti 2023 in 2024 za obdobje do 31. 12. 2024, ne uporablja za nakup zdravil za izdajo na recept. Pri čemer izjema ni omejena z višino objave v Uradnem listu Evropske unije.
ZJN-3 v prvem odstavku 27. člena določa naslednje izjeme, in sicer:
- javna naročila blaga, ki so namenjena za protokolarna darila ali druge oblike izvajanja promocije Republike Slovenije, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije,
- javna naročila živil, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.
ZJN-3 se ne uporablja za nakupe blaga, ki je namenjeno promociji Republike Slovenije, predvsem z namenom promocije lokalnih izdelkov, in z namenom lažjega sodelovanja lokalnih proizvajalcev živil, ki ga naročnik kupuje za namen predstavitve države, pri čemer obstaja, potreba po točno določenih izdelkih. Izjemo lahko uporabi vsak naročnik, tudi če ni organ Republike Slovenije, pogoj je, da je blago namenjeno izključno za promocijo države in ne za promocijo posameznega naročnika ali njegovih individualnih storite. Ta izjema se lahko uporabi samo pod pogoje, da vrednost naročila ne presega vrednosti za objavo naročila v Uradnem listu Evropske unije.
ZJN-3 v prvem odstavku 27. člena določa naslednje izjeme, in sicer:
- javna naročila storitev revidiranja obveznih revizij, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja revidiranje, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.
ZJN-3 se ne uporablja za naročila revizijskih storitev, ki jih mora naročnik izvesti, skladno z veljavno zakonodajo, ki ga zavezuje. Ta izjema se lahko uporabi samo pod pogoje, da vrednost naročila ne presega vrednosti za objavo naročila v Uradnem listu Evropske unije.
Skladno z Zakonom o revidiranju je subjekt javnega interesa družba, zavezana k obvezni reviziji po kriterijih zakona, ki ureja gospodarske družbe, v kateri imajo država ali občine, skupaj ali samostojno, neposredno ali posredno, večinski lastniški delež. Subjekt javnega interesa je lahko tudi druga pravna oseba, zavezana k obvezni reviziji, če je tako določeno z drugim zakonom.
