Evidenčna naročila so naročila, za katera se določbe Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3) ne uporablja. Gre za naročila, katerih mejne vrednosti brez vključenega DDV-ja so nižje od:

• 40.000,00 EUR za naročila blaga in storitev na splošnem področju,

• 80.000,00 EUR za naročila gradenj na splošnem področju,

• 750.000,00 EUR za naročila socialnih in drugih posebnih storitev na splošnem področju skladno s prilogo direktive,

• 50.000,00 EUR za naročila blaga in storitev na infrastrukturnem področju,

• 100.000,00 EUR za naročila gradenj na infrastrukturnem področju in

• 1.000.000,00 EUR za naročila socialnih in drugih posebnih storitev, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5, 79100000-5, 79110000-8, 79111000-5, 79112000-2, 79112100-3 in 79140000-7.

Za evidenčna naročila so se naročniki dolžni ravnati skladno z 2. odstavkom 21. člena ZJN-3, ki določa, da je naročnik dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti v skladu z ZJN-3.

Evidenčna naročila zaobjamejo tudi štiri izjeme po 27. členu ZJN-3, ki določa izjeme za katere se ZJN-3 ne uporablja. Teorija med evidenčna naročila po 27. členu ZJN-3 uvršča naslednje izjeme:

• naročila blaga za nadaljnjo prodajo na splošnem področju, do mejne vrednosti za objavo naročila v Uradnem listu EU,

• naročilo blaga, ki se uporablja za protokolarna darila ali za promocijo Republike Slovenije, do mejne vrednosti za objave naročil v Uradnem listu EU,

• naročilo živil do mejne vrednosti za objavo naročil v Uradnem listu EU in

• naročilo storitev revidiranja obveznih revizij, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja revidiranje do mejnih vrednosti za objavo naročil v Uradnem listu EU.

Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja javnega naročanja tako naročnikom kot ponudnikom. Nudimo vam tudi pomoč pri vodenju postopkov evidenčnih naročil in javnih naročil, ki jih določa ZJN-3.

Kdo mora izvajati evidenčna naročila?

Zakon o javnih financah v 2. členu določa, da morajo posredni in neposredni proračunski uporabniki pri pripravi in izvrševanju proračuna ravnati skladno z načelom učinkovitosti in gospodarnosti. Ker ZJN-3 kot zavezance za izvajanje javnih naročil v 9. členu določi posredne in neposredne proračunske uporabnike, so zavezanci za izvajanje tako imenovanih evidenčnih naročil isti kot zavezanci za izvajanje javnih naročil po ZJN-3. Zavezanci za izvajanje tako imenovanih evidenčnih naročil so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, javna podjetja, javni skladi, javne agencije, javni zavodi in javni gospodarski zavodi.

Kakšne so dolžnosti naročnika, ki izvaja evidenčna naročila?

Skladno z zakonom je naročnik za oddana evidenčna naročila dolžan:

1. voditi evidenco o njihovi oddaji, evidenca mora zajemati;
   • navedbo predmeta,
   • vrste predmeta in
   • vrednosti javnega naročila brez DDV,
2. sporočiti podatke o oddanih evidenčnih naročilih na način, da objavi seznam evidenčnih naročil na Portal javnih naročil, do zadnjega dne v februarju za oddana evidenčna naročila v preteklem letu, seznam mora zajemati;
   • evidenčna naročila, ki ne presegajo mejnih vrednosti in katerih vrednost je enaka ali višja od 10.000,00 EUR brez DDV
   • opis predmeta,
   • vrsto predmeta in vrednostjo oddanega naročila brez DDV ter
   • nazivom gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano,
3. zagotoviti, da so vsi ponudniki, ki so oddali ponudbo, v 30 dneh od oddaje naročila pisno obveščeni o izbiri gospodarskega subjekta.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3D), ki je začel veljati 2. 4. 2023 je prinesel novost na področju evidenčnih naročil. ZJN-3D naročniku nalaga, “da za evidenčna naročila zagotovi, da so vsi ponudniki, ki so oddali ponudbo, v 30 dneh od oddaje naročila, pisno obveščeni o izbiri.

 Kaj je gospodarnost in kaj transparentnost?

V praksi naročniki gospodarnost izkazujejo na način, da pri izvedbi evidenčnega naročila pridobijo tri ponudbe, na podlagi katerih, praviloma izberejo najcenejšo ponudbo. ZJN-3 naročniku nikjer ne nalaga obveznosti, da mora pri izvajanju javnih naročil, še manj pa pri izvajanju evidenčnih naročil prejeti tri ponudbe in se odločiti za najcenejšega ponudnika. Določa pa, da mora “naročnik pri porabi javnih sredstev ravnati po načelu gospodarnosti, se pravi je naročnik dolžan preveriti trg in na takšen način pridobiti najugodnejšo ponudbo”, samo dejstvo, da naročnik pridobi tri ponudbe, še ne pomeni, da je gospodarno ravnal, če je pridobil tri ponudbe od treh najdražjih ponudnikov na trgu.

Načelo transparentnosti nalaga naročniku, da mora ponudnika izbrati na pregleden način in po predpisanem postopku.

V praksi naročniki transparentnost zagotavljajo s sprejemom internega akta, ki določa postopke evidenčnih naročil. ZJN-3 naročnikom ne nalaga, da morajo sprejeti interni akti, s katerim bi določali postopke evidenčnih naročil. Transparentnost evidenčnih naročil se lahko doseže tudi na način, da se v povabilu k oddaji ponudbe, ki ga naročnik pošlje ponudnikom na trgu, ali pa ga objavi na svoji spletni strani, določijo pogoji za oddajo ponudbe ter kriterije za izbiro ponudnika.

Na portalu nudimo pravno svetovanje v postopkih javnega naročanja ter svetovanje pri t. i. evidenčnih naročilih, pregled razpisne dokumentacije, pregled pogodb, lahko pa vam tudi sestavimo celotno razpisno dokumentacijo.

Naročnik mora pri svojem poslovanju voditi evidence o oddaji evidenčnih naročil, do konca februarja vsako leto mora na portal javnih naročil oddati poročilo o oddanih evidenčnih naročilih, katerih vrednost je enaka ali višja od 10.000,00 EUR brez DDV in nižja od mejnih vrednosti po ZJN-3, s čimer se zagotavlja transparentnost poslovanja in transparentnost porabe javnih sredstev posameznega naročnika

Kakšne so dolžnosti naročnika, ki izvaja evidenčna naročila?

Računsko sodišče, Državna revizijska komisija in Komisija za preprečevanje korupcije vsaka na svojem področju, kot največji problem zaznavajo drobljenje javnih naročil. Pri drobljenju javnih naročil naročnik eno javno naročili, katero bi moral izvesti po postopku kot ga določa ZJN-3, z več različnimi pogodbami ali naročilnicami, katerih vrednost ne presegajo mejnih vrednosti po ZJN-3, odda enemu ponudniku. Naročnik se s takšnim ravnanjem izogne postopkov po ZJN-3 (objave razpisne dokumentacije na portalu javnih naročil, objava odločitve o izbiri, objavo pogodbe, … ), kar predstavlja ne-transparentno rabo proračunskih sredstev in predstavlja visoko tveganje za korupcijska ravnanja.

Pri izvajanju javnih naročil morajo naročniki biti pozorni na drobljenje le-teh. Za drobljenje javnih naročil se smatra tudi oddaja dveh ali več naročil v enem letu istemu ponudniku in pri tem vrednost vseh oddanih naročil istemu ponudniku presega mejno vrednost po ZJN-3.

Računsko sodišče je že v svojem revizijskem poročilu v letu 2018 ugotovilo, da je na način drobljenja javnih naročil UKC Ljubljana nezakonito, v nasprotju s takrat veljavnim ZJN-2, nabavil kar za cca 69.000.000 EUR medicinskega materiala. Prav isto pa se je izkazalo revizijskem poročilu iz leta  2023, po poročanju medijev.

Naročniki morajo pri oddaji evidenčnih naročil upoštevati letni načrt dela in predvideti vrednosti naročil, ki jih bodo izvedli v določenem poslovnem letu ter na takšen način planirati izvedbo postopkov v skladu z ZJN-3 ali pa upoštevati izjeme, ki jih ta zakon določa.

ZJN-3 določa globe za prekrške oziroma ravnanja naročnika v primerih, ko naročnik ali ne odda javnega naročila skladno z ZJN-3, pa bi ga mora (drobljenje javnega naročila) ali pa ne odda statističnih podatkov na portal javnih naročil do konca februarja tekočega leta za preteklo leto in sicer se globe gibljejo med 5.000,00 EUR in 50.000,00 EUR za vsako javno naročilo. Zakon pa predvideva tudi globe za odgovorne osebe v razponu od 500,00 EUR do 2.000,00 EUR za vsako javno naročilo.

Če potrebujete pomoč pri izvedbi javnih naročil ali samo svetovanje s področja javnega naročanja, nas kontaktirajte. Evidenčna plačila so ena izmed najbolj problematičnih tematika, zato ne oklevajte z vprašanji.