...

Naročila male vrednosti

Postopek naročila male vrednosti je postopek, ki ga zavezanci največkrat uporabijo. Postopek naročila male vrednosti je bil v letu 2022 uporabljen 3.677-krat, kar je predstavljalo 54,71 % vseh postopkov javnih naročil, izpeljanih po Zakonu o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3) ( Vir: Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2022, Ministrstvo za javno upravo št. 430-195/2023/8 z dne 7. 9. 2023).

Skladno s 47. členom ZJN-3 se lahko postopek naročila male vrednosti uporabi v postopkih, ko ocenjena vrednost naročila ne presega ocenjene vrednosti, po kateri je potrebno obvestilo o naročilu posredovati v objavo Uradnemu listu Evropske unije.

Postopek naročila male vrednosti se objavi na Portalu javnih naročil in v sistemu e-JN.

Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZJN-3 mora naročnik na portalu javnih naročil objaviti obvestila v zvezi z javnimi naročili, katerih vrednost brez DDV je enaka ali višja od vrednosti iz prvega odstavka 21. člena ZJN-3:

  • 40.000,00 € za javna naročila blaga ali storitev ali projektnih natečajev na splošnem področju;
  • 80.000,00 € za javna naročila gradenj na splošnem področju;
  • 750.000,00 € za javna naročila storitev, ki jih določata Priloga XIV Direktive 2014/24/EU in Priloga XVII Direktive 2014/25/EU (socialne in druge posebne storitve) na splošnem področju;
  • 50.000,00 € za javna naročila blaga ali storitev ali projektnih natečajev na infrastrukturnem področju;
  • 100.000,00 € za javna naročila gradenj na infrastrukturnem področju in
  • 1.000.000,00 € za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev na infrastrukturnem področju.

Drugi odstavek 22. člena ZJN-3 določa mejne vrednosti za objavo javnih naročil v Uradnem listu EU, od 1. 1. 2022 veljajo naslednje mejne vrednosti za objavo javnih naročil v Uradnem listu EU:

  • 140.000,00 € za javna naročila blaga in storitev na splošnem področju, ki jih naročajo državni organi,
  • 215.000,00 € za javna naročila blaga in storitev na splošnem področju, ki jih naročajo organi samoupravnih lokalnih skupnosti in drugi naročniki (javni zavodi, javne agencije … ),
  • 5.382.000,00 € za javna naročila gradenj na splošnem in infrastrukturnem področju.
  • 431.000,00€ za javna naročila blaga in storitev na infrastrukturnem področju.

Delegirane uredbe EU, ki spreminjajo Direktive EU glede mejnih vrednosti, se praviloma sprejemajo vsaki dve leti, tako da je s 1. 1. 2024 pričakovati spremembo direktive in postavitev novih mejnih vrednosti za objavo javnih naročil v Uradnem listu EU, o tej spremembi vas bomo pravočasno obvestili.

Skladno z določbo 47. člen ZJN-3, naročnik postopek naročila male vrednosti uporabi takrat, ko je ocenjena vrednost javnega naročila za nakup blaga ali storitev na splošnem področju višja od 40.000,00 EUR brez DDV in nižja od 140.000,00 EUR brez DDV, v primeru, če je naročnik državni organ oziroma nižja od 215.000,00 EUR brez DDV, ko je naročnik lokalna skupnost ali drug naročnik. Mejne vrednosti, ko se postopek naročila male vrednosti uporabi, so odvisne od tega, ali gre za naročnika na infrastrukturnem področju ali na splošnem področju, oziroma odvisno od tega, ali se naroča blago, storitev, gradnje ali pa tako imenovane socialne in druge storitve. Naročilo male vrednosti se uporabi v primerih, ko je ocenjena vrednost naročila v mejnih vrednostih, kot so zgoraj navedene.

Pred začetkom postopka naročila male vrednosti mora naročnik izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila. Naročnik metode, ki se uporabi za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, ne sme izbrati z namenom, da se določi takšna ocenjena vrednost, da za oddajo javnega naročila ni treba uporabiti ZJN-3. Ocenjena vrednost mora biti veljavna v času pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo.

Kot določa 66. člen ZJN-3, lahko naročnik po izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila začne postopek oddaje javnega naročila. Naročnik postopek praviloma začne s sklepom o začetku postopka, v katerem navede vir in obseg sredstev, namenjen izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko začne postopek naročila male vrednosti tudi brez sklepa o začetku postopka, vendar mora začetek postopka ustrezno dokumentirati. Na portalu legalen.si predlagamo, da naročniki začetek postopka začnejo s sklepom, saj je najenostavnejši način za pravilno dokumentiranje začetka postopka javnega naročila.

Po sprejemu sklepa o začetku postopka naročnik sestavi razpisno dokumentacijo, ki vsebuje:

  • navodila ponudnikom,
  • vzorec pogodbe,
  • razne obrazce, odvisno od vrste naročila (obrazec za kadrovsko sposobnost ponudnika, obrazec vzorca menične izjave, obrazec vzorca bančne garancije … )
  • obrazec ponudbe,
  • obrazec ESPD (v primeru naročila male vrednosti, zadostuje obrazec izjave o izpolnjevanju vseh zakonsko in v razpisni dokumentaciji zahtevanih pogojev),
  • ostala dokumentacija, ki je potrebna za oddajo ponudbe (v primeru gradenj, PZI, PDI … ).

Po sprejetju sklepa o začetku postopka in sestavi razpisne dokumentacije, naročnik postopek naročila male vrednosti začne v sistemu e-JN, saj se po izvedbi začetnih korakov v sistemu e-JN vsi koraki prenesejo v obrazce za javno objavo javnega naročila na Portalu javnih naročil, kjer naročnik vnese manjkajoče podatke in naloži razpisno dokumentacijo.

Kot določa 47. člen ZJN-3 naročnik, lahko v postopku naročila male vrednosti vključi pogajanja, ni jih dolžan vključiti, vendar če jih vključi, mora to navesti v razpisni dokumentaciji in pogajanja tudi izvesti.

Naročnik lahko v postopku naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z obrazcem ESPD ali drugo lastno izjavo. V praksi se je izkazalo, da imajo ponudniki težave pri izpolnjevanju obrazca ESPD, zato na portalu legalen.si predlagamo, da se izpolnjevanje pogojev v postopku naročila male vrednosti izkaže z izjavo, ki je priloga razpisne dokumentacije in jo ponudniki tudi podpišejo.

Ne glede na drugi odstavek 89. člena ZJN-3 naročniku v postopku naročila male vrednosti ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav.

Skladno s četrtim odstavkom 61. člena ZJN-3 mora naročnik, ko pravočasno prejme zahtevo, vsem gospodarskim subjektom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente. Naročnikom, v postopku naročila male vrednosti, tega določila ni treba upoštevati.

Naročnik je v postopku naročila male vrednosti pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upošteva kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ali prijav, pri tem pa ni vezan na točno določen rok. Kar v praksi lahko predstavlja tudi 10 ali 15-dnevni rok za oddajo ponudbe.

Če potrebujete pomoč pri izvajanju javnih naročil, ali pa samo pri spremljanju le teh, nas kontaktirajte.

Pravno svetovanje

Contact Form Demo

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Scroll to Top