...

Javno naročanje živil

O javnem naročanju živil smo na portalu že nekaj pisali, predvsem v prispevku »Javno naročanje: Kaj je zeleno javno naročanje?«, tam smo se osredotočili predvsem na vidik zelenega javnega naročanja. Glede na napredek na področju javnega naročanja živil in na potrebe javnih zavodov smo se odločili napisati tudi nekaj na temo javnega naročanja živil.

Ostale prispevke na temo javnega naročanja, varstva osebnih podatkov, delovnega prava, in še več, si lahko preberete tukaj.

Na portalu vam nudimo celovite pravne rešitve na področju javnih naročil. Naročnikom in ponudnikom nudimo pravno in tehnično podporo pri izvajanju javnih naročil

Kateri postopek uporabiti?

Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3) je že med osnovna načela za izvajanje javnega naročanja določal, da morajo gospodarski subjekti izpolnjevati veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v pravu Evropske unije, predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji in predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava, nadalje pa v 71. členu vladi nalaga, da za posamezne predmete predpiše, da naročniki v postopkih javnega naročanja upoštevajo:

  • socialne in etične ali okoljske vidike,
  • način vključevanja teh vidikov v predmet naročila,
  • tehnične specifikacije,
  • pogoje za sodelovanje,
  • merila za oddajo javnega naročila in
  • posebne pogoje o izvedbi javnega naročila.

V ta namen je vlada sprejela Uredbo o zelenem javnem naročanju (v nadaljevanju Uredba), ki natančneje ureja:

  • predmet javnega naročanja, za katerega je obvezno upoštevanje okoljskih vidikov,
  • izjeme od zelenega javnega naročanja,
  • okoljske vidike in cilje zelenega javnega naročanja,
  • način vključevanja okoljskih vidikov v javna naročila,
  • obveznost ministrstvom izdelavo primerov okoljskih zahtev in meril in
  • spremljanje zelenega javnega naročanja.

Uredba med drugim določa, da je elemente zelenega javnega naročanja treba obvezno upoštevati pri izvajanju javnih naročil na področju naročanja živil in gostinskih storitev.

Na portalu vam nudimo celovite pravne rešitve na področju javnih naročil. Naročnikom in ponudnikom nudimo pravno in tehnično podporo pri izvajanju javnih naročil

Kot smo že v prispevku z naslovom »Javna naročila: Drobljenje javnih naročil« pisali, se postopek javnega naročila začne z aktom, navadno s sklepom o začetku postopka, po ocenjeni vrednosti javnega naročila, skladno s 66. členom ZJN-3.

Glede na ocenjeno vrednost javnega naročila bo naročnik izbral pravi postopek po ZJN-3, ki ga bo uporabil za javno naročilo živil.

Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni naročnik, vključno s katero koli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil, kakor je izrecno navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ter z morebitnimi nagradami ali izplačili kandidatom ali ponudnikom, ki jih določi naročnik.

Glede na mejne vrednosti naročila se naročnik odloči, kateri postopek javnega naročila, skladno z ZJN-3 bo uporabil pri javnem naročilu živil. Kot smo pisali v prispevku »Postopki po ZJN-3, kdaj jih je potrebno izpeljati«, naročnik, glede na ocenjeno vrednost javnega naročila, izbere med naslednjimi postopki, ki jih ureja ZJN-3:

  • odprti postopek,
  • omejeni postopek,
  • konkurenčni dialog,
  • partnerstvo za inovacije,
  • konkurenčni postopek s pogajanji,
  • postopek s pogajanji z objavo,
  • postopek s pogajanji brez predhodne objave,
  • postopek naročila male vrednosti.

Lahko pa naročnik izvede tudi tako imenovani evidenčni postopek, ki ga ZJN-3 ne ureja, saj se evidenčno javno naročilo izvede v primerih, ko je ocenjena vrednost javnega naročila nižja od mejnih vrednosti, ki določajo obvezno uporabo ZJN-3.

ZJN-3 se na splošnem področju uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost je enaka ali presega:

  • 40.000,00 € brez DDV za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj,
  • 80.000,00 € brez DDV za javna naročila gradenj,
  • 750.000,00 € brez DDV za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev.

ZJN-3 se na infrastrukturnem področju uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost je enaka ali presega:

  • 50.000,00 € brez DDV za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj;
  • 100.000,00 € brez DDV za javno naročilo gradenj;
  • 1.000.000,00 € brez DDV za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev.

Na portalu vam nudimo celovite pravne rešitve na področju javnih naročil. Naročnikom in ponudnikom nudimo pravno in tehnično podporo pri izvajanju javnih naročil

Ne glede na zgoraj navedeno, pa je treba poudariti dejstvo, da naročila živil in gostinskih storitev spadajo v tako imenovane izjeme glede uporabe pravil ZJN-3. 17. točka prvega odstavka 27. člena ZJN-3 med drugim, določa, da se zakon ne uporablja za javna naročila živil, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.

ZJN-3 v drugem odstavku določa, da mora naročnik v primerih iz 17. točke prvega odstavka 27. člena upoštevati cilje, kot jih za javno naročanje živil določa ZJN-3. Kar pomeni, da je pri javnem naročilu živil, ne glede na izjemo treba upoštevati pravila zelenega naročanja.

Več o izjemah, za katere se ZJN-3 ne uporablja si preberite v prispevku »Javno naročanje: Kdaj se ZJN-3 ne uporablja (izjeme po ZJN-3)?«.

Glede na izjemo ZJN-3 je pri naročanju živil potrebno biti pozoren na mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu EU. Od 1. 1. 2024 veljajo nove mejne vrednosti za objavo javnih naročil v Uradnem listu EU, in sicer:

  • 143.000,00 € brez DDV za javna naročila blaga in storitev na splošnem področju, ki jih naročajo državni organi,
  • 221.000,00 € brez DDV za javna naročila blaga in storitev na splošnem področju, ki jih naročajo organi samoupravnih lokalnih skupnosti in drugi naročniki (javni zavodi, javne agencije …),
  • 5.538.000,00 € brez DDV za javna naročila gradenj na splošnem in infrastrukturnem področju,
  • 443.000,00 € brez DDV za javna naročila blaga in storitev na infrastrukturnem področju.

Na portalu vam nudimo celovite pravne rešitve na področju javnih naročil. Naročnikom in ponudnikom nudimo pravno in tehnično podporo pri izvajanju javnih naročil

Kako izpeljati javno naročilo živil?

Kot je že zgoraj navedeno, mora naročnik najprej oceniti vrednost javnega naročila. Če ocenjena vrednost, izračunana po 24. členu ZJN-3, ni višja od mejne vrednosti 143.000,00 € brez DDV za državne organe oziroma 221.000,00 € brez DDV za samoupravne lokalne skupnosti in druge naročnike, lahko naročnik naročilo živil opravi s tako imenovanim evidenčnim naročilom.

Če je ocenjena vrednost, izračunana po 24. členu ZJN-3, višja od mejne vrednosti 143.000,00 € brez DDV za državne organe oziroma 221.000,00 € brez DDV za samoupravne lokalne skupnosti in druge naročnike, mora naročnik, za javno naročilo živil uporabiti odprti postopek po 40. členu ZJN-3. 

Naročnik mora biti pri merilih za izbiro ponudbe, skladno z devetim odstavkom 84. člena ZJN-3 pozoren, saj se prednostno upoštevajo živila, ki:

  • so v shemah kakovosti (na primer sezonsko pridelana živila na integriran način, sezonsko pridelana živila na ekološki način ipd.),
  • so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil ter
  • so trajnostno pridelana in predelana in je zagotovljena višja kakovost živil z vidika večje svežine ali nižjih okoljskih obremenitev pri prevozu.

Uredba v 8. členu določa, da Ministrstvo, pristojno za okolje, in ministrstvo, pristojno za javna naročila, skupaj z ministrstvi, pristojnimi za posamezno področje, njihovimi organi v sestavi in vladnimi službami pripravita primere okoljskih zahtev in meril, ki jih lahko naročnik vključi v postopek javnega naročanja, da bi dosegel cilje, in jih objavita na svetovnem spletu.

Primeri okoljskih zahtev in meril pri zelenem javnem naročanju za javna naročila živil in gostinskih storitev in za vse ostale predmete javnih naročil, ki sta jih pripravila Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v sodelovanju s področnimi ministrstvi in službami, najdete tukaj.

Uredba v 5. členu med drugim določa, da se uredba ne uporablja v primerih, ko se živila in gostinske storitve ter tekstilni izdelki in pisarniški papir in higienski papirnati izdelki naročajo v humanitarne namene. Iz česar izhaja, da v primerih, ko se živila naročajo v humanitarne namene, se okoljski vidiki in cilji zelenega javnega naročanja iz uredbe, ne uporabljajo.

Na portalu vam nudimo celovite pravne rešitve na področju javnih naročil. Naročnikom in ponudnikom nudimo pravno in tehnično podporo pri izvajanju javnih naročil

Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP) je v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) in Zadružno zvezo Slovenije (ZZS), za izvajanje javnih naročil živil in za doseganje ciljev iz uredbe, izdelala spletno aplikacijo Katalog živil za javno naročanje.

Katalog živil za javno naročanje naročnikom omogoča:

  • pravilno poimenovanje živil,
  • oblikovanje sklopov,
  • oblikovanju izločenih sklopov,
  • pomoč pri oblikovanju meril,
  • izpis šifer za naročanje,
  • izpis EAN kod,
  • pregled analize trga,
  • oblikovanje generičnih seznamov nabora tipov živil za javno naročilo,
  • izpisu izdelkov z vsemi podatki,
  • vzpostavitvi neposrednega kontakta s ponudniki preko zemljevida ponudnikov ali pošiljanja povpraševanj za izločene sklope,
  • izpisu podatkov o hranilni vrednosti, alergenih in veljavnih certifikatih,
  • pri zagotavljanju zahtev Zakona o javnem naročanju glede izločenih sklopov in Uredbe o zelenem javnem naročanju glede doseganja odstotka ekoloških živil in živil s certifikatom iz shem kakovosti.

Katalog je izredno koristno orodje za izvajanje javnih naročil živil, njegovo uporabo priporočamo naročnikom pri naročanju živil.

Uredba v drugem odstavku 6. člena med drugim določa, da mora naročnik javno naročilo živil oddati tako, da se v posameznem naročilu izpolnita cilj deleža ekoloških živil, ki znaša glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 15 %, in delež živil iz shem kakovosti, ki znaša glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 20 %.

 Ekološko pridelano hrano določajo Uredba Sveta (ES) št. 834/2007, Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 ali predpis, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Ponudnik ekološko pridelano hrano dokazujejo z ekološkimi znaki oziroma certifikati, ki dokazuje, da je živilo pridelano oziroma predelano v skladu s predpisi za ekološko kmetovanje.

Ministrstvo je v primer okoljskih zahtev in meril vključilo tudi koledar za naročanje sezonsko pridelane hrane, ki ima večje hranilne snovi, kot hrana, ki sezonsko ne raste pri nas.

Na portalu vam nudimo celovite pravne rešitve na področju javnih naročil. Naročnikom in ponudnikom nudimo pravno in tehnično podporo pri izvajanju javnih naročil

Zakon o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) je v 69. členu določil sheme kakovosti, ki jih certificira organizacija za kontrolo in certificiranje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je imenovalo naslednje organizacije za izdajo certifikatov kakovosti:

ZKme-1 shemo kakovosti definira kot opredelitev posebnih meril in zahtev glede značilnosti, postopkov pridelave ali predelave kmetijskih pridelkov ali živil, ki presega predpisano kakovost, ali pogoje glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja, in je pomembna za pospeševanje proizvodnje višje ali posebne kakovosti, ki je tržno zanimiva in prepoznavna za potrošnika.

Sheme kakovosti kmetijskih pridelkov in živil po ZKme-1 so:

  • dobrote z naših kmetij,
  • izbrana kakovost,
  • neobvezne navedbe kakovosti,
  • ekološki,
  • integrirani,
  • višja kakovost,
  • zajamčena tradicionalna posebnost,
  • označba porekla in
  • geografska označba ter
  • druge sheme kakovosti, priznane s predpisi Unije.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo iskalnik izdanih certifikatov glede sheme kakovosti. Pripomoček za iskanje certifikatov najdete tukaj.

ZKme-1 v 58.b členu določa, da so naročniki, po predpisih o javnem naročanju pri realizaciji javnih naročil, ki se nanašajo na živila, dolžni upoštevati delež ekoloških živil in živil iz shem kakovosti, katerega višina izhaja iz predpisa, ki ureja zeleno javno naročanje.

Naročniki v roku treh mesecev po plačilu zadnjega računa, ki se nanaša na javno naročilo živil, pripravijo poročilo, iz katerega so za vsako leto realizacije javnega naročila razvidne količine vseh prejetih živil ter količine prejetih ekoloških živil in živil iz shem kakovosti, vse izraženo v kilogramih.

ZKme-1 javnim zavodom nalaga, da morajo upoštevati deleže ekološko pridelanih živil pri izvajanju javnih naročil živil oziroma pri izvajanju naročil živil v javnih zavodih. Deleži ekoloških živil in živil iz sheme kakovosti, ki jih morajo naročniki upoštevati, so navedeni v uredbi.

 Zakon nadalje naročnikom nalaga, da morajo v roku treh mesecev po plačilu zadnjega računa za dobavo živil pripraviti poročilo, ki naj vsebuje:

  • letne količine vseh prejetih živil v kilogramih,
  • letne količine prejetih ekoloških živil v kilogramih in
  • letne količine prejetih živil iz sheme kakovosti v kilogramih.

Naročniki poročilo oddajo na Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

Na portalu vam nudimo celovite pravne rešitve na področju javnih naročil. Naročnikom in ponudnikom nudimo pravno in tehnično podporo pri izvajanju javnih naročil

Kakšne so globe za prekrške?

Globe po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3)

 ZJN-3 za prekršek v zvezi z javnim naročanjem živil predvideva naslednje globe za pravne osebe in za odgovorne osebe pravnih oseb:

Prekršek

Višina globe

Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000,00 €, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek, če kot naročnik določi ceno kot edino merilo za oddajo javnega naročila v primerih, ko to ni dovoljeno (peti in deveti odstavek 84. člena tega zakona).

od 10.000,00 € do 50.000,00 €

Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000,00 €, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek, če kot naročnik določi ceno kot edino merilo za oddajo javnega naročila v primerih, ko to ni dovoljeno (peti in deveti odstavek 84. člena tega zakona).

od 5.000,00 € do 25.000,00 €

Odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost iz prejšnjega odstavka, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti se kaznuje za prekršek, če kot odgovorna oseba naročnika določi ceno kot edino merilo za oddajo javnega naročila v primerih, ko to ni dovoljeno (peti in deveti odstavek 84. člena tega zakona).

od 100,00 € do 1.000,00 €

Globe po Zakonu o kmetijstvu (ZKme-1)

ZKme-1 za prekršek v zvezi z javnim naročanjem živil predvideva naslednje globe za pravne osebe in za odgovorne osebe pravnih oseb:

Prekršek

Višina globe

Pravna oseba se kaznuje za prekršek, če kot naročnik ne realizira javnega naročila iz prvega odstavka 58.b člena ZKme-1 glede predpisanega deleža ekoloških živil oziroma živil iz shem kakovosti iz razlogov, ki so na njegovi strani.

od 2.000,00 € do 10.000,00 €

Pravna oseba se kaznuje za prekršek, če kot naročnik ne pripravi poročila v skladu z drugim odstavkom 58.b člena tega zakona.

od 2.000,00 € do 10.000,00 €

Pravna oseba se kaznuje za prekršek, če v poročilu iz drugega odstavka 58.b člena tega zakona navaja neresnične podatke glede deležev ekoloških živil oziroma živil iz shem kakovosti.

od 6.000,00 € do 18.000,00 €

Odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika se kaznuje za prekršek, če v imenu naročnika ne realizira javnega naročila iz prvega odstavka 58.b člena ZKme-1 glede predpisanega deleža ekoloških živil oziroma živil iz shem kakovosti iz razlogov, ki so na njegovi strani.

od 200,00 € do 1.000,00 €

Odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika se kaznuje za prekršek, če v imenu naročnika ne pripravi poročila v skladu z drugim odstavkom 58.b člena tega zakona.

od 200,00 € do 1.000,00 €

Odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika se kaznuje za prekršek, če v imenu naročnika v poročilu iz drugega odstavka 58.b člena tega zakona navaja neresnične podatke glede deležev ekoloških živil oziroma živil iz shem kakovosti.

od 600,00 € do 1.800,00 €

Nadzor nad realizacijo izvajanja javnih naročil živil izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

Če potrebujete pomoč pri izvajanju javnih naročil živil, nas kontaktirajte

Pravno svetovanje

Contact Form Demo

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Scroll to Top