...

Odpoved pogodbe o zaposlitvi: Kaj je novega?

O odpovedi pogodbe o zaposlitvi smo že nekaj pisali na portalu, več si lahko preberete v prispevku »Odpoved pogodbe o zaposlitvi«. V prispevku »Zakon o delovnih razmerjih: Kaj je novega?« smo se na kratko dotaknili sprememb na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V tem prispevku smo se odločili, da pojasnimo, kakšne so spremembe na tem področju.

Na kratko o odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Kot smo že v prejšnjem prispevku o odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisali, je odpoved pogodbe o zaposlitvi strogo regulirana in skuša delavca v delovnem razmerju zaščiti, ker je šibkejša stranka pogodbenega razmerja.

Delavec lahko pogodbo o zaposlitvi odpove brez razloga, vezan pa je samo na odpovedni rok in nič drugega, seveda, če pogodbo o zaposlitvi odpoveduje redno, medtem ko delodajalec delavcu pogodbe o zaposlitvi brez razloga ne more odpovedati in kar tako prekiniti delovnega razmerja.

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) pozna:

  • redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in
  • izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Kdaj lahko delodajalec in delavec odpovesta pogodbo o zaposlitvi, kakšni so razlogi za izredno in redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ter kakšni so odpovedni roki, si lahko preberete v prispevku »Odpoved pogodbe o zaposlitvi«.

Na portalu legalen.si vam nudimo celovite pravne rešitve s področja delovnega prava. Pomagamo vam v zaposlitvenih postopkih, v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za vas pa pripravimo tudi vse interne pravne akte in uskladimo vaše poslovanje, da bo skladno z ZDR-1.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi po novem

V Uradnem listu RS je bil dne 15. 11. 2023 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1D), ki na novo ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi.

ZDR-1D v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dopolnjuje ali spreminja:

  • člen (obveznosti delodajalca pred odpovedjo),
  • člen (neutemeljeni odpovedni razlogi),
  • člen (razlogi na strani delodajalca pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi),
  • člen (zadržanje učinkovanja odpovedi) in
  • člen (invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni).

ZDR-1D v 12. členu določa, da se prvi odstavek 85. člena spremeni tako, da se po novem glasi: « Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v šestih mesecih od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v 18 mesecih.«

V zgoraj navedeni spremembi ZDR-1D spreminja roke, v katerih delavec, v primeru danega opozorila s strani delodajalca, ne sme kršitve delovnih obveznosti ponoviti.

 ZDR-1 je do spremembe zakona z novelo ZDR-1D, rok, v katerem delavec ne sem storiti ponovne kršitve delovnih obveznosti postavil na eno leto, oziroma v primeru, ko je bil rok urejen s kolektivno pogodbo, le ta ni smel biti daljši od dveh let.

 Novela ZDR-1D pa predmetni rok skrajšuje na šest mesecev oziroma v primeru, ko je rok urejen s kolektivno pogodbo na največ 18 mesecev.

 Dejavnosti v katerih rokov, v katerih delavec ne sme ponoviti kršitve delovnih obveznosti po prejetem opozorilo s strani delodajalca, ne ureja kolektivna pogodba, delavec kršitve delovne obveznosti po prejetem opozorilu ne sme ponoviti v roku šestih mesecev, v nasprotnem primeru lahko prejme redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

 Dejavnosti v katerih roke, v katerih delavec ne sme ponoviti kršitve delovnih obveznosti po prejetem opozorilo s strani delodajalca, ureja kolektivna pogodba, delavec kršitve delovne obveznosti po prejetem opozorilu ne sme ponoviti v rokih, kot jih določa kolektivna pogodba, ti roki pa ne smejo biti daljši od 18 mesecev.

 Zakonodajalec je s to spremembo ZDR-1 v tem delu zaostril in roke skrajšal za šest mesecev.

Na portalu legalen.si vam nudimo celovite pravne rešitve s področja delovnega prava. Pomagamo vam v zaposlitvenih postopkih, v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za vas pa pripravimo tudi vse interne pravne akte in uskladimo vaše poslovanje, da bo skladno z ZDR-1.

ZDR-1D je v 12. členu nadalje določil, da se za tretjim odstavkom 85. člena ZDR-1 dodajo četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »Na pisno zahtevo delavca, ki jo lahko poda v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila, mu mora delodajalec omogočiti, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in ne daljši od 30 dni, o kršitvah iz prvega odstavka tega člena izjavi (v nadaljnjem besedilu: izjava o očitanih kršitvah), razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.

V postopku zagovora, v katerem se lahko delavec izjavi o očitanih kršitvah, lahko po pooblastilu delavca sodeluje sindikat, če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik ali druga oseba, ki jo delavec pooblasti.

Odločitev o pisnem opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na podlagi postopka iz četrtega odstavka tega člena mora biti podana v osmih dneh po podani izjavi o očitanih kršitvah, izražena v pisni obliki, obrazložena in vročena delavcu.«

 V zgoraj navedeni spremembi ZDR-1D uzakonja nov pravni institut, in sicer izjava o očitanih kršitvah, oziroma, ZDR-1D daje delavcu možnosti, da se izjavi oziroma pritoži zoper pisno opozorilo o očitanih kršitvah pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

 Delavec mora zahtevo podati pisno in najkasneje v roku treh delovnih dni od vročitve pisnega opozorila. Delodajalec pa mora delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in nedaljši od 30 dni. Delodajalec mora delavcu v roku osmih dni od podane izjave vročiti pisno in obrazloženo odločitev o pisnem opozorilu pred redno odpovedjo.

 Gre za nov pravni institut, ki ga ZDR-1, do novele ZDR-1D, ni poznal.

  Na portalu legalen.si vam nudimo celovite pravne rešitve s področja delovnega prava. Pomagamo vam v zaposlitvenih postopkih, v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za vas pa pripravimo tudi vse interne pravne akte in uskladimo vaše poslovanje, da bo skladno z ZDR-1.

ZDR-1D je v 13. členu dopolnil 90. člen ZDR-1 in sicer na način, da je v prvem členu v prvi alineji med neupravičene razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi dodal tudi razlog oskrbe v skladu z ZDR-1D in v novi tretji alineji med neupravičene razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi dodal tudi opravljanje dela na domu ali opravljanje dela s krajšim delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ali predlog za tak način opravljanja dela.

ZDR-1D je v 13. členu določil, da se v 90. členu ZDR-1 doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca, če bi bilo prenehanje delovnega razmerja posledica uveljavljanja pravic pri delodajalcu«.

ZDR-1D je med neupravičene razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi dodal:

  • razlog oskrbe v skladu z ZDR-1D,
  • razlog opravljanje dela na domu,
  • razlog opravljanje dela s krajšim delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja in
  • razlog predloga za tak način opravljanja dela.

 ZDR-1D je tudi uzakonil prepoved kakršnega koli ravnanja, ki je potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali zaposlitev novega delavca, če bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi dana iz razlogov, naštetih v 90. členu ZDR-1.

 Na portalu legalen.si vam nudimo celovite pravne rešitve s področja delovnega prava. Pomagamo vam v zaposlitvenih postopkih, v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za vas pa pripravimo tudi vse interne pravne akte in uskladimo vaše poslovanje, da bo skladno z ZDR-1.

ZDR-1D nadalje v 14. členu določa, da se tretja in četrta alineja prvega odstavka 111. člena spremenita tako, da se glasita: »− mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače ali nadomestila plače, − mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ali nadomestila plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku«.

ZDR-1D v 14. členu spreminja tretjo in četrto alinejo 111. člena ZDR-1, in sicer na način, da med upravičene razloge za izredno odpoved dodaja tudi neplačilo nadomestila plače delavcu. Tretja alineja pa se spreminja tudi na način, da ZDR-1D kot utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ukinja razlog, da mu je delodajalec izplačeval bistveno zmanjšano plačo.

 Zakonodajalec v noveli ZDR-1D ohranja ureditev ZDR-1, zapolnjuje samo zakonsko pomanjkljivost neizplačila nadomestila plače, po drugi strani pa ukinja možnost izredne odpovedi v primeru, če je bila delavcu izplačana bistveno zmanjšana plača.

Na portalu legalen.si vam nudimo celovite pravne rešitve s področja delovnega prava. Pomagamo vam v zaposlitvenih postopkih, v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za vas pa pripravimo tudi vse interne pravne akte in uskladimo vaše poslovanje, da bo skladno z ZDR-1.

ZDR-1D v 15. členu spreminja tretji in četrti odstavek 113. člena ZDR-1, in sicer na način, da se daj tretji in četrti odstavek glasita: »Če predstavnik delavcev v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih iz prvega odstavka tega člena, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev.

Delodajalec lahko v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do izvršljive arbitražne odločitve oziroma do odločitve sodišča na prvi stopnji prepove predstavniku delavcev opravljati delo, ki ni povezano z opravljanjem funkcije predstavnika delavcev, vendar mu mora v tem času zagotavljati nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena tega zakona.«

ZDR-1D nadalje v 15. členu določa, da se v 113. členu ZDR-1, doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Delodajalci in sindikati lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti vzpostavijo sklad, ki bo namenjen povračilu izplačanih nadomestil plače za čas prepovedi opravljanja dela v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, ko sodišče na prvi stopnji ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito.«

Zakonodajalec je z novelo ZDR-1D začasno zadržanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi sindikalnemu zaupniku, poenostavil. V ZDR-1 je moral sindikalni zaupnik pred vložitvijo tožbe zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na sodišče vložiti tudi zahtevo za začasno zadržanje učinkovanje odpovedi, začasno zadržanje pa se je podaljšalo zgolj do odločbe sodišča o začasnem zadržanju, o katerem je sodišče odločalo.

 V primeru, da sodišče začasnemu zadržanju ni ugodilo, je prenehanja pogodbe o zaposlitvi začelo učinkovati z dnem, ko je odločitev sodišča o zavrnitvi začasne odredbe postala pravnomočna.

 Novela ZDR-1D je začasno zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ob vložitvi tožbe zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi, avtomatsko podaljšala, do izdaje sodne odločbe oziroma najdlje za šest mesecev. Seveda začasno zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi učinkuje pod pogoje, da je sindikalni zaupnik pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi že pred vložitvijo tožbe.

 Novela ZDR-1D je prav tako prinesla višje nadomestilo plače, in sicer je delodajalec po noveli ZDR-1D sindikalnemu zaupniku dolžan izplačevati plačo v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena, če delavcu v času zadržanja učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi prepove delo, medtem ko je moral delodajalec po ZDR-1, sindikalnemu zaupniku v tem primeru izplačevati nadomestilo plačo zgolj v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

 Na portalu legalen.si vam nudimo celovite pravne rešitve s področja delovnega prava. Pomagamo vam v zaposlitvenih postopkih, v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za vas pa pripravimo tudi vse interne pravne akte in uskladimo vaše poslovanje, da bo skladno z ZDR-1.

 ZDR-1D v 16. členu določa, da se v tretjem odstavku 116. člena ZDR-1, besedilo »z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo« nadomesti z besedilom »z iztekom zadnjega dne odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe«.

Zakonodajalec je z novelo ZDR-1D v zgoraj navedenem primeru postopek v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ko je delavec odsoten zaradi bolniške, poenostavil.

Kdaj se začnejo uporabljati spremembe?

ZDR-1D je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, se pravi 16. 11. 2023.

Spremembe, ki jih ZDR-1D uveljavlja v 113. členu, se bodo začele uporabljati 12 mesecev po uveljavitvi, se pravi 17. 11. 2024. Spremembe v zvezi s postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, začetimi pred uveljavitvijo ZDR-1D, se končajo v skladu s predhodno veljavno zakonodajo.

Vsi postopki v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki so se začeli po 16. 11. 2023, se dokončajo po predhodno veljavni zakonodaji.

Vse spremembe, ki jih prinaša novela ZDR-1D so se začele uporabljati s 16. 11. 2023, razen spremembe postopkov odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki so se začeli pred tem datumom, se končajo po predhodno veljavni zakonodaji in spremembe 113. člena v zvezi z zadržanjem učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi sindikalnega zaupnika, se začnejo uporabljati 17. 11. 2024.

 V primeru, da potrebujete celovite pravne rešitve s področja delovnega prava, nas kontaktirajte.

Pravno svetovanje

Contact Form Demo

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Scroll to Top