Zakonom o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev): 17. december skrajni rok!
Zakon o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev) je začel veljati 22. februarja 2023. Zavezanci v zasebnem sektorju, ki imajo med 50 in 249 zaposlenih, morajo zakon implementirati do 17. 12. 2023. O zakonu, njegovi vsebini, zahtevah in nalogah zaupnika si lahko več preberete v naših prispevkih »Zakonom o zaščiti prijaviteljev: Skladnost poslovanja po ZZPri« in »Zakon o zaščiti prijaviteljev – žvižgačev: naloge zaupnika«.
Zakon o zaščiti prijaviteljev (v nadaljevanju ZZPri), v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019, o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, določa načine in postopke za prijavo kršitev predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v delovnem okolju in njihovo obravnavo ter zaščito posameznikov, ki prijavijo, ali javno razkrijejo informacije o kršitvi.
Za morebitno pomoč pri uskladitvi poslovanja nas kontaktirajte
Skladno z Zakonom o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev), morajo zavezanci:
- vzpostaviti notranjo prijavno pot,
- sprejeti interni akt o notranji prijavni poti,
- imenovati zaupnika za prejem in obravnavo prijav,
- informirati zaposlene in druge osebe v delovnem okolju.
Kdo odloča in vodi prekrškovne postopke?
Skladno s 27. členom Zakona o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev) je Komisija za preprečevanje korupcije pristojna za vodenje in odločanje v postopku o prekršku iz 28., 29., 30. in 31. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev), ki predstavljajo:
- prekrške prijavitelja,
- sistemske prekrške in
- lažje ter težje prekrške po tem zakonu.
Komisija za preprečevanje korupcije odloča v postopku o prekršku v zgornjih primerih razen v primerih sistemskih prekrških:
- če obravnava zunanjo prijavo;
- če se kršitev nanaša na notranjo prijavo in v tej zadevi ni bila podana zunanja prijava organu za zunanjo prijavo;
- če je bila prijava podana institucijam, organom, uradom ali agencijam Evropske unije ali
- če je prijavitelj naznanil kaznivo dejanje policiji ali državnemu tožilstvu.
Izključno Komisija za preprečevanje korupcije je pristojna za vodenje in odločanje v postopku sistemskih prekrškov.
Organi za zunanjo prijavo so, če obravnavajo zunanjo prijavo pristojni za vodenje in odločanje v postopku o prekršku iz 28., 30. in 31. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev), ki predstavljajo
- prekrške prijavitelja in
- lažje ter težje prekrške po tem zakonu.
Organi za zunanjo prijavo so taksativno našteti v 14. členu Zakona o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev) in so:
- Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije,
- Agencija za trg vrednostnih papirjev,
- Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence,
- Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa,
- Agencija za zavarovalni nadzor,
- Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
- Banka Slovenije,
- Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil,
- Finančna uprava Republike Slovenije,
- Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
- Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja,
- Informacijski pooblaščenec,
- Inšpekcija za informacijsko varnost,
- Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
- Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
- Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
- Inšpektorat Republike Slovenije za delo,
- Inšpektorat za javni sektor,
- Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (po novem Inšpektorat za naravne vire in prostor),
- Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke,
- organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
- Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,
- Slovenski državni holding in
- Komisija za preprečevanje korupcije.
Pravno svetovanje
Kakšne so zagrožene globe?
Globa za prekršek, ki ga povzroči prijavitelj:
Prekršek | Globa za prekršek prijavitelja |
Naklepna prijava ali javno razkril neresnične informacije s strani prijavitelja. | Od 400,00 € do 1.200,00 € |
Globe za sistemske prekrške:
Prekršek | Globa za pravno osebo | Globa za srednjo ali veliko pravno osebo po ZGD | Odgovorna oseba pravne osebe in državnega organa |
Se ne vzpostavi notranje prijavne poti v skladu z ZZPri | Od 2.000,00 € do 4.000,00 € | Od 3.000,00 € do 6.000,00 € | Od 300,00 € do 2.000,00 € |
Se v notranjem aktu ne opiše notranje in zunanje poti prijave v skladu z ZZPri | Od 2.000,00 € do 4.000,00 € | Od 3.000,00 € do 6.000,00 € | Od 300,00 € do 2.000,00 € |
Se ne poroča KPK v rokih določenih z ZZPri | Od 2.000,00 € do 4.000,00 € | Od 3.000,00 € do 6.000,00 € | Od 300,00 € do 2.000,00 € |
Z globo od 1.000,00 € do 2.000,00 € se za prekršek iz zgornje razpredelnice kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
Globe za lažje prekrške:
Prekršek | Globa za pravno osebo | Globa za srednjo ali veliko pravno osebo po ZGD | Odgovorna oseba pravne osebe in državnega organa |
Ugotavljanje identiteta prijavitelja, posrednika ali povezane osebe v nasprotju z ZZPri | Od 2.000,00 € do 4.000,00 € | Od 3.000,00 € do 6.000,00 € | Od 300,00 € do 2.000,00 € |
Se izvajajo grožnje ali poskus povračilnih ukrepov | Od 2.000,00 € do 4.000,00 € | Od 3.000,00 € do 6.000,00 € | Od 300,00 € do 2.000,00 € |
Z globo od 1.000,00 € do 2.000,00 € se za prekršek iz zgornje razpredelnice kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
Globe za težje prekrške:
Prekršek | Globa za pravno osebo | Globa za srednjo ali veliko pravno osebo po ZGD | Odgovorna oseba pravne osebe in državnega organa |
Izvajanje povračilnih ukrepov | Od 5.000,00 € do 20.000,00 € | Od 10.000,00 € do 60.000,00 € | Od 500,00 € do 2.500,00 € |
Z globo od 3. 000,00 € do 15.000,00 € se za prekršek iz zgornje razpredelnice kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo od 300,00 € do 2.500,00 € se kaznuje posameznik, če v nasprotju z ZZPri razkrije podatke o prijavitelju, povezanih osebah ali posredniku.