Skip to content 
Regres za letni dopust: Kaj, če vam ga delodajalec ne izplača?
Regres za letni dopust mi ni bil izplačan. To je najpogostejši prvi stavek, ki nam ga izrečejo obupani zaposleni, ko z nami stopijo v kontakt. Ker gre za čas letnega dopusta in regresa za letni dopust, ki ga vsi tako težko čakamo.
Ker se vse prepogosto pojavljajo kršitve neizplačil regresa za letni dopust, smo se odločili, da pojasnimo, komu in v kakšni višini pripada regres za letni dopust, kaj lahko storite, če delodajalec regresa za letni dopust, ne želi izplačati in kakšne so posledice neizplačila regresa za letni dopust.
Ostale prispevke na temo varstva osebnih podatkov, javnega naročanja in delovnega prava si preberite tukaj.
Na portalu nudimo delodajalcem in delavcem pravno pomoč s področja delovnega prava
Kdaj delavcu pripada regres za leti dopust?
Kdaj cel regres za letni dopust?
O regresu za letni dopust smo nekaj malega pisali tudi v prispevku »Minimalna plača v letu 2025« in v prispevku »Regres v letu 2024«.
Regres za letni dopust je pravica vsakega zaposlenega in mu ga delodajalec mora izplačati.
Skladno s prvim odstavkom 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ima vsak delavec, ki ima pravico do letnega dopusta, tudi pravico do regresa za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.
Skladno z Zakonom o minimalni plači znaša minimalna plača v letu 2025, 1.277,72 €.
Na portalu nudimo delodajalcem in delavcem pravno pomoč s področja delovnega prava
Pravno svetovanje
Kdaj sorazmerni del regresa za letni dopust?
ZDR-1 v 65. členu določa, da ima delavec pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju vsaj štiri tedne (20 dni), pravico do regresa za letni dopust pa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
ZDR-1 v 131. členu nadalje določa, da če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa in če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih, kot je delo s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, ki tako določajo.
Na portalu nudimo delodajalcem in delavcem pravno pomoč s področja delovnega prava
Kot odloča ZDR-1 delavcu pripada sorazmerni del regresa v primerih, ko:
- ima sklenjeno pogodbo za delo s krajšim delovnim časom, razen v primerih, ko je pogodba sklenjena zaradi dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, ki tako določajo in
- ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta.
Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi ali mu preneha pogodba o zaposlitvi med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.
Na portalu nudimo delodajalcem in delavcem pravno pomoč s področja delovnega prava
Do kdaj mora delodajalec regres delavcu izplačati?
ZDR-1 v 131. členu določa, da se mora regres delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.
S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Delodajalec mora delavcu regres za letni dopust izplačati najkasneje do 1. julija v izjemnih okoliščinah, ko to dopušča kolektivna pogodba in ko je delodajalec v likvidnostnih težavah, lahko regres izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta.
V primeru, da kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca, nima določil glede kasnejšega plačila regresa, mora delodajalec regres javnemu uslužbencu izplačati, ne glede na likvidnostne težave, najkasneje do 1. julija tekočega leta.
V primeru, da je delavec delo pri delodajalcu začel po 1. juliju, mu je delodajalec dolžan regres izplačati najkasneje do 31. decembra tekočega leta.
Na portalu nudimo delodajalcem in delavcem pravno pomoč s področja delovnega prava
Kaj storiti, če vam delodajalec regresa ne izplača?
Delavec mora skladno z 200. členom ZDR-1 od delodajalca pisno zahtevati, da delodajalec kršitve iz delovnega razmerja odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.
Drugi odstavek 200. člena ZDR-1 določa, da če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo.
Delavec v pozivu od delodajalca, zahteva plačilo regresa v roku osmih delovnih dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. julija dalje, če delodajalec svoje obveznosti ne izpolni, lahko delavec vloži tožbo na pristojno delovno in socialno sodišče.
Delavec tožbe, pred pozivom delodajalca, da svojo obveznost izpolni, ne more vložiti.
Na portalu nudimo delodajalcem in delavcem pravno pomoč s področja delovnega prava
Delavec ima vedno možnost kršitve delodajalca prijaviti pristojnemu Inšpektoratu za delo. Ker v delovnem pravu dokazno breme bremeni delodajalca, razen, če ni drugače navedeno v ZDR-1, v prijavi inšpektoratu ni treba prilagati dokazov.
Delavec lahko prijavo inšpektoratu odda tudi elektronsko. Elektronsko prijavo lahko oddate tukaj.
Predlagamo, da delavec v pozivu delodajalcu, le-tega opozori, da gre za kršitev pogodbenih obveznosti za katere je predvidena globa in da globa, v primeru inšpekcijskega nadzora predstavlja višji finančni strošek kot sam regres, ki ga mora delodajalec delavcu izplačati.
Če potrebujete pomoč pri izterjavi regresa za letni dopust, nas pokličite
Kakšne so globe za prekrške?
ZDR-1 v 217. členu določa, da se z globo od 3.000,00 do 20.000,00 € kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom ZDR-1.
Z globo od 1.500,00 do 8.000,00 € se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne izplača regresa v skladu s 131. členom ZDR-1. Skladno s tretjim odstavkom 5. člena ZDR-1 je manjši delodajalec po ZDR-1, delodajalec, ki zaposluje deset (10) ali manj delavcev.
Z globo od 450,00 do 1.200,00 € se kaznuje delodajalec posameznik, če ne izplača regresa v skladu s 131. členom ZDR-1.
Z globo od 450,00 do 2.000,00 € se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če ne izplača regresa v skladu s 131. členom ZDR-1.
Če potrebujete pomoč pri izterjavi regresa za letni dopust, nas pokličite
Kot določa ZDR-1, so kazni za neizplačilo, oziroma prepozno izplačilo regresa za letni dopust, visoke. V primeru, da delodajalec regresa ne izplača večim delavcem, prejme kazen za vsakega delavca posebej. Prav tako je za neizplačilo regresa odgovoren tudi direktor ali druga odgovorna oseba delodajalca.
Najnižja kazen za delodajalca, zaradi neizplačila ali prepoznega izplačila regresa je 3.000,00 € za delodajalca in 450,00 €.
Če potrebujete pravno svetovanje s področja delovnega prava, nas kontaktirajte