Skip to content 
Zimski regres oziroma božičnica
Zimski regres, božičnica je zakonsko urejena v Zakonu o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR).
V zadnjem času prejemamo veliko vprašanj, povezanih z zimskim regresom oziroma božičnico, zato smo se odločili, da na kratko pojasnimo vse povezano z zimskim regresom oziroma božičnico.
Ostale prispevke na temo delovnega prava, javnega naročanja in varstva osebnih podatkov si lahko preberete tukaj.
Na portalu nudimo delodajalcem in delavcem pravno pomoč s področja delovnega prava
Komu pripada zimski regres oziroma božičnica?
Drugi člen Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) določa, da so do zimskega regresa oziroma božičnice upravičeni vsi delavci.
Prvi odstavek 5. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je delavec vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Četrti člen ZDR-1 določa, da je delovno razmerje, razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Do zimskega regresa oziroma božičnice so upravičeni vsi delavci, ki so z delodajalcem sklenili pogodbo o zaposlitvi, ne glede na to, ali imajo z delodajalcem na dan izplačila zimskega regresa oziroma božičnice sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Kakšna je višina zimskega regresa oziroma božičnice?
ZPZR v 2. členu določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, ki mora biti izplačan v denarni obliki.
ZPZR nadalje v drugem odstavku 2. člena določa, da ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu.
Pravno svetovanje
ZPZR v tretjem odstavku 2. člena določa da če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do zimskega regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, ki tako določajo in v primeru, ko žrtev nasilja v družini, zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini.
Zimski regres oziroma božičnica v letu 2025 znaša 638,86 EUR, če je delavec pri delodajalcu zaposlen poln delovni čas in če je bil pri delodajalcu zaposlen celo leto.
Delavcu pripada sorazmerni del zimskega regresa oziroma božičnice, če ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi krajše od enega leta in v primeru, če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega.
Delavcu, ki dela krajši delovni čas od polnega zaradi starševstva in zaradi usklajevanja zasebnega in poslovnega življenja zaradi urejanja pravnih zadev v primeru nasilja v družini in če je bil pri delodajalcu zaposlen celo leto, pripada celoten znesek zimskega regresa oziroma božičnice.
Zimski regres oziroma božičnica mora biti izplačana v denarju.
Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava, pomagamo vam uskladiti poslovanje z novo zakonodajo, če potrebujete pomoč, nas kontaktirajte
Do kdaj mora biti zimska regresa oziroma božičnica izplačana?
ZPZR v 3. členu določa, da delodajalec izplača delavcu zimski regres najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. Če je rok za izplačilo zimskega regresa dela prost dan, se zimski regres izplača najpozneje prvi naslednji delovni dan.
S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila zimskega regresa, vendar najpozneje do 31. marca naslednjega koledarskega leta.
Zimski regres oziroma božičnica mora biti izplačana najkasneje do 18. decembra 2025. V primeru likvidnostnih težav delodajalca lahko kolektivna pogodba določi, da se zimski regres oziroma božičnica izplača najkasneje do 31. marca 2026.
Na portalu nudimo delodajalcem in delavcem pravno pomoč s področja delovnega prava
Ali je treba od zimskega regresa oziroma božičnice plačati davek in prispevke?
ZPZR v 4. členu določa, da se zimski regres oziroma božičnica se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja do višine polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, vendar skupaj s plačilom za poslovno uspešnost do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Če zimski regres oziroma božičnica presega višino polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, se razlika šteje kot plačilo za poslovno uspešnost v skladu s pogoji z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Skladno z ZPZR zimski regres oziroma božičnica, do višine polovice minimalne plače v RS, ni obdavčena. Nadalje ZPZR določa da se zimski regres oziroma božičnica, v primeru, če je višji od polovice minimalne plače, obravnava po pravilih obdavčitve poslovne uspešnosti, ki določa, da poslovna uspešnost ni obdavčena do višine 100 % povprečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Ne glede na prvi odstavek 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se zimski regres ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do višine polovice minimalne plače v RS.
Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava, pomagamo vam uskladiti poslovanje z novo zakonodajo, če potrebujete pomoč, nas kontaktirajte
Kaj je potrebno še urediti?
Zakon ne ureja višine zimskega regresa oziroma božičnice za delavce, ki imajo poleg pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas, sklenjeno še pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo skladno z Zakonom o delovnih razmerjih.
Jasnih navodil s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za izplačilo zimskega regresa oziroma božičnice delavcem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo, ni.
Glede na dejstvo, da ZDR-1 ne razlikuje med pogodbo o zaposlitvi za poln delovni čas in med pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo, po našem mnenju, delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo in v primeru, da ima takšno pogodbo z delodajalcem sklenjeno za celo leto, pripada zimski regres oziroma božičnica v sorazmernem delu, kot to določa 2. člen ZPZR.
Če potrebujete pomoč pri urejanju delovnih razmerij, nas kontaktirajte.