Skip to content 
Izredna odpoved pogodbe delavcu, ko ima kršitev delavca znake kaznivega dejanja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je namenjena najhujšim kršitvam pogodbe o zaposlitvi pri katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
V Republiki Sloveniji poznamo odpoved pogodbe o zaposlitvi z odpovednim rokom (redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo določa prvi odstavek 82. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ali odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo določa drugi odstavek 82. člena ZDR-1).
Ker je delavec šibkejša stranka v delovnem razmerju in ga je potrebno zaščiti, ZDR-1 v 89. členu taksativno našteva razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, medtem, ko delavec lahko redno odpoved pogodbe o zaposlitvi brez obrazložitve, pri čemer obe pogodbeni stranki spoštujeta odpovedni rok določen v pogodbi o zaposlitvi ali ZDR-1.
Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava tako za zasebni kot tudi za javni sektor
Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi gre za tako hude kršitve pogodbenih obveznosti, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do zaključka odpovednega roka zato ZDR-1 v 110. členu taksativno našteva razloge, kdaj lahko delodajalec in v 111. členu, kdaj lahko delavec pogodbo o zaposlitvi izredno odpovesta.
Delodajalec lahko delavcu pogodbo o zaposlitvi izredno odpove:
- če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
- če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
- če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
- če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
- če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
- če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
- če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
- če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava, pomagamo vam uskladiti poslovanje z novo zakonodajo, če potrebujete pomoč, nas kontaktirajte
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 se delavcu poda samo v primerih, ko ima njegova kršitev pogodbe o zaposlitvi elemente kaznivega dejanja. Določena kršitev delavca ima elemente kaznivega dejanja, ko je kršitev delavca v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ) opredeljena kot kaznivo dejanje in kumulativno izpolnjuje vse elemente, ki jih določa KZ. Kršitev delavca mora biti:
- naklepna ali storjena iz malomarnosti,
- opredeljena v KZ kot kaznivo dejanje,
- nastati morajo posledice za delodajalca ali tretjo osebo in
- obstajati mora vzročna zveza med kršitvijo delavca in nastalo posledico.
Dokazno breme v sodnih postopkih pred delovnim sodiščem zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu je na strani delodajalca, pri čemer mora delodajalec pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi kumulativno izkazati vse elemente kaznivega dejanja z gotovostjo. Kot izhaja iz sodbe višjega sodišča Pdp 310/2021, delodajalec ni dokazal objektivnega elementa kaznivega dejanja po 182. členu KZ (malomarno opravljanje lekarniške dejavnosti) in sicer vzročne zveze med kršitvijo delavca in bistvenim poslabšanjem zdravstvenega stanja pacientke, s čemer niso bili kumulativno izpolnjeni vsi elementi kaznivega dejanja po 182. členu KZ.
Pravno svetovanje
V sodnem postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da je delavec s svojo kršitvijo pri svojem delu ravnal malomarno, ter da se je zdravstveno stanje pacientke poslabšalo, ni pa dokazal vzročne zveze med samo kršitvijo delavca in zdravstvenim stanjem pacientke. Delodajalec tako ni kumulativno dokazal vseh elementov kaznivega dejanja po 182. členu KZ in je sodišče razsodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, dana po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, nezakonita. Delodajalec mora skladno s 84. členom ZDR-1 v sodnem sporu dokazati, da ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. V odpovedi mora delodajalec kaznivo dejanje precej določno opisati, ni pa mu potrebno dokazovati oziroma pravno kvalificirati celotnega kaznivega dejanja, to bo sodišče izvedlo v sami sodni obravnavi. Mora pa delodajalec v sodnem sporu dokazati, da je imela kršitev delavca vse elemente kaznivega dejanja, kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 105/2010.
Zaradi kršitve pogodbe o zaposlitvi se lahko medosebni odnos delavca in delodajalca poruši do te mere, da delovnega razmerja ni več mogoče nadaljevati. V takem primeru lahko v sodnem sporu glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodišče, pogodbo o zaposlitvi, na predlog ene izmed strank postopka, skladno s 118. členom ZDR-1, razveže. Za sodno razvezo pogodbe morata biti izpolnjena dva predpogoja, ugotovljena mora biti nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in predlog za razvezo mora, do zaključka glavne obravnave podati ena izmed strank sodnega postopka.
Kot navaja Vrhovno sodišče v svoji sodni odločbi VIII Ips 3/2022 je lahko razlog za razvezo pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1 in nemožnosti nadaljevanju delovnega razmerja objektivne narave, da delodajalec nima več ustreznega dela za delavca, ali pa subjektivne narave, da je prišlo do porušenja medsebojnih odnosov med delavcem in delodajalcem. Upoštevati je potrebno, da ima delovno razmerje med drugim značilnosti osebnega razmerja, ki zahteva določeno medsebojno pripadnost in varovanje interesov druge pogodbene stranke, saj temelji tudi na medsebojnem zaupanju pogodbenih strank. Pri presojanju sodne razveze pogodbe o zaposlitvi sodišče upoštevati:
- navedbe strank in utemeljitve le-teh,
- za kakšnega delavca je šlo, ali je le-ta bil predstavnik delavcev ali sindikalni zaupnik in ali je njegovo delo vplivalo na odpoved pogodbe o zaposlitvi,
- dotedanje delo delavca,
- odnose delavca s sodelavci,
- za kakšnega delodajalca gre, tako da lahko pri razvezi pogodbe ključno vlogo igra tudi velikost delodajalca,
- ali so bile ugotovljene hujše posledice, ki so nastale za delodajalca ali tretje osebe.
Ob predpostavki, da je potrebno skladno s 118. členom ZDR-1 sodišču predlagati razvezo pogodbe o zaposlitvi, se ob ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi primarno upošteva reintegracija delavca, če jo delavec v sodnem postopku zahteva.
Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava, pomagamo vam uskladiti poslovanje z novo zakonodajo, če potrebujete pomoč, nas kontaktirajte
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je pravni institut, ki se ga je potrebno posluževati v skrajnih primerih. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 se uporabi, ko lahko delodajalec v sodnem postopku dokaže, da kršitev delavca kumulativno izpolnjuje vse elemente kaznivega dejanja, ki jih določa kaznivo dejanje opredeljeno po KZ, ki ga delodajalec delavcu v odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita. Delodajalcu ni potrebno dokazati, da je kaznivo dejanje dejansko nastalo, o tem bo presojalo sodišče.
Glede na težo kršitve in v primerih, ko nastanejo takšne okoliščine, da delovnega razmerja ni več mogoče nadaljevati, bodisi zaradi porušenih medsebojnih odnosov, bodi si zaradi zaupanja v delo delavca in je v sodnem postopku ugotovljeno, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu dana nezakonito, lahko katera koli od strank v sodnem postopku predlaga razvezo pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1.
Pri sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1 se ponovno kaže pravna doktrina po kateri se ščiti šibkejša stranka v pravnem razmerju, saj so standardi za razvezo pogodbe po 118. členu ZDR-1 strogi ravno iz razloga, da se ob predpostavki, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, primarno, če je to le mogoče in če je delavec to zahteval, upošteva reintegracija delavca v delovno okolje.