Skip to content 
ZJN-3: Neobičajno nizka ponudba
Ali veste, kaj morate storiti, ko v postopku javnega naročila pridobite neobičajno nizko ponudbo od ponudnika, ki je v postopku javnega naročanja oddal svojo ponudbo?
V praksi se dogaja kar nekaj napak pri izberi ponudnikov v postopkih javnega naročanja, prav tako pa se naročniki znajdejo v zadregi, kaj narediti, ko pridobijo neobičajno nizko ponudbo, oziroma, kar velikokrat se pojavi dilema, kaj sploh je neobičajno nizka ponudba?
Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3) neobičajno nizko ponudbo definira v 86. členu.
Na temo javnega naročanja smo na našem portalu napisali že kar nekaj prispevkov, ki si jih lahko preberete tukaj.
Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja javnega naročanja, ponujamo vam celovito pravno podporo v postopkih javnih naročil. Za vas pripravimo celotno razpisno dokumentacijo in vam pomagamo pri objavah na portalu javnih naročil in na eJN portalu
Kaj je neobičajno nizka ponudba?
ZJN-3 neobičajno nizko ponudbo definira kot ponudbo, ki je glede na zahteve javnega naročila neobičajno nizka glede na cene na trgu ali v zvezi s ponudbo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila. V takšnem dvomu mora naročnik vedno pri ponudniku preveriti, zakaj je ponudba neobičajno nizka.
Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi takrat, ko je vrednost ponudbe za več kot 50 odstotkov nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 odstotkov nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe.
ZJN-3 v 29. točki prvega odstavka 2. člena dopustno ponudbo definira kot ponudbo, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.
Državna revizijska komisija v svoji odločitvi št. 018-160/2023-10 pojasnjuje, da ZJN-3, nizko ceno določa kot element neobičajno nizke ponudbe, ki lahko pri naročniku vzbudi (ali celo mora vzbuditi) dvom o tem, ali je ponudnik pravilno razumel razpisno dokumentacijo oz. obseg predmeta naročila in posledično ali lahko ob nizki ceni sploh zagotovi izvedbo naročila na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.
Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah (glej npr. zadeve št. 018-200/2017, 018-147/2022, 018-006/2023, 018-160/2023-10) pojasnila, da nizka ponudbena cena sama po sebi ni prepovedana.
Pravila javnega naročanja ponudbeno ceno določajo kot pomembno merilo za izbor najugodnejše ponudbe. V interesu naročnika je, da dobi ustrezno blago, storitev ali gradnjo po najugodnejših pogojih, predvsem po čim nižji ceni. Prav konkurenčnost ponudb je temeljni interes naročnika in smisel javnega naročanja, saj zagotovitev le-te omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila zagotovi, da je poraba sredstev zanj kar najbolj gospodarna in učinkovita.
Nadalje Državna revizijska komisija pojasnjuje tudi, da je svobodno določanje cen ena temeljnih značilnosti konkurence na prostem trgu, kjer praviloma velja, da lahko ponudnik ponudi poljubno visoko ceno, če jo trg sprejme, lahko pa tudi poljubno nizko, če mu takšna cena zagotavlja obstoj na trgu (prinaša dobiček ali pa vsaj zmanjšuje izgubo). Načelo o svobodnem oblikovanju cene velja tudi za zniževanje cen. Pravni predpisi načeloma ne prepovedujejo, da bi bila prodajna cena nižja kot lastna proizvodna, nabavna oz. druga cena.
V praksi je veliko okoliščin, zaradi katerih podjetje prodaja blago ali izvaja storitve oz. gradnje pod lastno ceno. Načelo svobodnega oblikovanja cen vključuje tudi možnost njihovega diferenciranja (podjetje lahko isti izdelek, storitev oz. gradnjo ponudi po različnih cenah glede na vrsto kupcev, čas prodaje, območje, količino in druge tržno pomembne okoliščine).
Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja javnega naročanja, ponujamo vam celovito pravno podporo v postopkih javnih naročil. Za vas pripravimo celotno razpisno dokumentacijo in vam pomagamo pri objavah na portalu javnih naročil in na eJN portalu
Pravno svetovanje
Državna revizijska komisija pojasnjuje, da navedeno pomeni, da je pri vprašanjih oblikovanja ponudbene cene treba izhajati iz stališča, da gre za eno od poslovnih odločitev ponudnika na podjetniški ravni, v katero praviloma ni mogoče posegati oz. je to mogoče le toliko, kolikor to izrecno dopuščajo zakoni in na njihovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi.
Pomembno pa je poudariti, da neobičajno nizka cena v postopku oddaje javnega naročila v določenih okoliščinah pomeni, da je ponudnik napačno ovrednotil predmet javnega naročila, zaradi česar se lahko pojavi dvom o možnosti izpolnitve naročila. Državna revizijska komisija je ravno zaradi tega na stališču, da, zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz tako oblikovane nizke cene (protipravnost samega ravnanja ponudnika, slabša kakovost izvedbe posla, možnost kasnejših sporov med pogodbenima strankama itd.), je naročnik ponudbene cene upravičen preveriti.
Kot je razvidno iz odločb Državne revizijske komisije in skladno z ZJN-3 je naročnik dolžan preveriti ponudbe, ki so v postopku javnega naročila neobičajno nizke, glede na preje ponudbe in glede na specifikacijo javnega naročila. ZJN-3 naročnika nadalje zavezuje k preverjanju neobičajno nizke cene, ko je vrednost ponudbe za več kot 50 odstotkov nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 odstotkov nižja od naslednje uvrščene ponudbe.
Državna revizijska komisija, poseg s svobodno določanje cen in s tem v svobodo poslovnih odločitev ponudnika v postopku javnega naročanja, opredeljuje kot dopustnega, zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz tako oblikovane nizke cene, predvsem zaradi morebitne protipravnost samega ravnanja ponudnika, slabše kakovosti izvedbe posla, možnost kasnejših sporov med pogodbenima strankama.
Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja javnega naročanja, ponujamo vam celovito pravno podporo v postopkih javnih naročil. Za vas pripravimo celotno razpisno dokumentacijo tudi v postopkih tako imenovanih evidenčnih naročil.
Kaj mora naročnik storiti, ko prejme neobičajno nizko ponudbo?
ZJN-3 v drugem odstavku 86. člena določa, da mora naročnik, preden zavrne neobičajno nizko ponudbo, od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb.
Naročnik od ponudnika v zvezi s prejeto ponudbo, zahteva predvsem naslednje podrobnosti, ki se nanašajo zlasti na:
- ekonomiko proizvodnega postopka, storitev, ki se zagotavljajo, ali metode gradnje;
- izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga, izvajanje storitev ali izvedbo gradenj;
- izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih ponuja ponudnik;
- izpolnjevanje obveznosti iz drugega odstavka 3. člena tega zakona;
- izpolnjevanje zahtev glede podizvajalcev;
- možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.
ZJN-3 nadalje določa, da če predložena dokazila ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov, lahko naročnik tako ponudbo zavrne.
Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi s področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v pravu Evropske unije, predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava, jo mora naročnik zavrniti.
Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja javnega naročanja, ponujamo vam celovito pravno podporo v postopkih javnih naročil. Za vas pripravimo celotno razpisno dokumentacijo tudi v postopkih tako imenovanih evidenčnih naročil.
Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah zapisala (npr. v zadevah št. 018-083/2011, 018-318/2011, 018-130/2013, 018-356/2013, 018-200/2017, 018-200/2021, 018-160/2023-10), da presoja naročnika, ali je ponudnik, katerega ponudbo je naročnik identificiral kot neobičajno nizko, med postopkom pojasnjevanja ponudbe ta dvom ovrgel ali ne, kot tudi končna presoja naročnika, ali bo takšno ponudbo zavrnil kot neobičajno nizko ali ne, predstavlja njegovo avtonomno odločitev, ki sodi v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje.
Državna revizijska komisija poudarja predvsem dejstvo, da bi naročnik sploh lahko sprejel odločitev, da ponudbo, ki jo je predhodno označil za neobičajno nizko in kot tako tudi preverjal, sprejme, ker šteje, da je s pojasnilom dvom v možnost izpolnitve naročila ovržen bodisi ker izkoristi diskrecijsko pravico, ki mu jo daje tretji odstavek 86. člena ZJN-3 in sprejme ponudbo, pa čeprav prejeta pojasnila ustrezno ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov), mora od ponudnika, ki ga je pozval na pojasnilo neobičajno nizke ponudbe, pojasnilo v prvi vrsti sploh prejeti.
Če naročnik zahtevanega pojasnila s strani pozvanega ponudnika niti ne prejme, presoje, da je dvom glede možnosti izpolnitve naročila ovržen oz. presoje, da ponudbo, ki jo je ocenil za neobičajno nizko, sprejme, ne more opraviti oz. do nje sploh ne more priti.
Tako kot ZJN-3 v tretjem odstavku 86. člena, tako tudi Državna revizijska komisija stoji na stališču, da ima naročnik tudi diskrecijsko pravico, kdaj lahko pojasnila, ki jih prejme od ponudnika, šteje za zadostna in ponudbo sprejme. Je pa dejstvo, da ZJN-3 v primerih, ko naročnik ugotovi, da je ponudba nenavadno nizka, ker ponudnik ne upošteva okoljskih, socialnih in delovno pravnih zahtev, pa mora takšno ponudbo zavrniti. Prav tako je Državna revizijska komisija na stališču, da če ponudnik, ki je bil pozvan k pojasnilu nizke ponudbe, le-te ne pojasni, do same presoje nenavadno nizke ponudbe ne more priti in je potrebno takšno ponudbo zavrniti.