...

Delovni čas

Ob vse večjih pozivih k skrajševanju delovnega časa in po zgledu iz tujine (Francija, Nemčija …) in ob socialnih eksperimentih v nekaterih podjetjih v Sloveniji, je delovni čas tema, ki se pogosto znajde v naših pogovorih. Na portalu smo se odločili, da vam predstavimo, kako delovni čas ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1).

O delovnem času smo na našem portalu že pisali, predvsem v povezavi z evidentiranjem delovnega časa. Več si preberite v prispevkih »Delovni čas: Novosti glede beleženja« in »Evidence delovnega časa: 20. november skrajni rok!«. Ostale prispevke si lahko preberete tukaj.

Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava tako za zasebni kot tudi za javni sektor

Kako je urejen delovni čas v ZDR-1?

ZDR-1 delovni čas ureja v členih od 65. do 67.a in v členih od 142. do 149. ZDR-1 delovni čas definira kot efektivni delovni čas in čas odmora med delom ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca.

Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.

Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora v trajanju 30 minut, delavec, ki dela krajši delovni čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, ali delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu.

ZDR-1 pri odmoru med delom nadalje določa, da se odmor v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.

ZDR-1 v delovni čas šteje efektivni delovni čas, se pravi delovni čas, v katerem delavec dela, oziroma je delodajalcu na razpolago in 30 minutni odmor med delom, z nekaterimi izjemami. ZDR-1 torej določa, da se v delovni čas v Sloveniji všteva tudi odmor delavca med delom.

Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava tako za zasebni kot tudi za javni sektor

Kaj je poln delovni čas?

ZDR-1 ureja poln delovni čas kot čas, ki ne sme biti daljši od 40 ur na teden, lahko pa se z zakonom ali kolektivno pogodbo določi kot polni delovni čas, čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden.

Za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, se lahko z zakonom ali drugim predpisom v skladu z zakonom ali kolektivno pogodbo, določi polni delovni čas, ki traja manj kot 36 ur na teden.

ZDR-1 nadalje določa, da če polni delovni čas ni določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, se šteje kot polni delovni čas, delovni čas 40 ur na teden.

Zakonodajalec je poln delovni čas v Sloveniji uredil kot čas, ki ne sme biti daljši od 40 ur na teden, kar v praksi pomeni, da je delovni čas najpogosteje razporejen na 5 dni v tednu 8 ur dnevno. Lahko pa delodajalec v kolektivni pogodbi določi poln delovni čas, ki ne sme biti krajši od 36 ur tedensko, razen v posebnih primerih, kot so delovna mesta, na katerih obstaja večja nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, v tem primeru je lahko poln delovni čas, krajši od 36 ur na teden.

Na portalu nudimo pravno pomoč in svetovanje s področja delovnega prava, izdelamo vam vse vzorce internih aktov, pogodb o zaposlitvi, obvestil o letnih dopustih ter pomagamo pri ostalih delovnopravnih pisanjih, nudimo vam tudi revizijski pregled skladnosti poslovanja na področju delovnega prava.

Kaj je krajši delovni čas?

ZDR-1 ureja tudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas. Za krajši delovni čas se šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. ZDR-1 nadalje določa, da ima delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače.

Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v skladu s 159. členom ZDR-1, pravico do regresa za letni dopust pa sorazmerno delovnem času.

ZDR-1 ureja več vrst krajšega delovnega časa:

  • dogovorna, kjer se delodajalec in delavec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita, da bo delavec opravljal dela za delodajalca v skrajšanem delovnem času,
  • krajši delovni čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja,
  • krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, ki tako določajo,
  • krajši delovni čas žrtev nasilja v družini,
  • krajši delovni čas starejših delavcev.

Na portalu nudimo pravno pomoč in svetovanje s področja delovnega prava, izdelamo vam vse vzorce internih aktov, pogodb o zaposlitvi, obvestil o letnih dopustih ter pomagamo pri ostalih delovnopravnih pisanjih, nudimo vam tudi revizijski pregled skladnosti poslovanja na področju delovnega prava.

Delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas, določen z zakonom. V takem primeru se mora delavec z delodajalci sporazumeti o:

  • delovnem času,
  • načinu izrabe letnega dopusta in
  • drugih odsotnostih z dela.

Delavec, ki neguje otroka, starega do osem let, ali zagotavlja oskrbo skladno z ZDR-1, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas.

Definicija oskrbe po ZDR-1 je zagotavljanje potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana ali osebe, s katero delavec živi v istem gospodinjstvu, kadar ni upravičen do odsotnosti z dela v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.

Družinski član, ki so potrebni oskrbe in zaradi katerih se lahko skladno z ZDR-1 dogovori krajši delovni čas so:

  • zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma partner v registrirani istospolni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zakonec ali zunajzakonski partner),
  • otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
  • starši – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj.

Delodajalec mora delavcu na njegov predlog za krajši delovni čas zaradi oskrbe družinskega člana, v roku 15 dni posredovati pisno utemeljitev.

Krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, ki tako določajo, dajejo delavcu pravico iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Delavec v teh primerih dela, če:

  • dela krajši delovni čas zaradi starševstva in
  • dela krajši delovni čas zaradi nezmožnosti za delo (4 ure dnevno).

Delavec, ki je žrtev nasilja v družini, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini.

Delodajalec mora delavcu, ki je žrtev nasilja v družini, na njegov predlog za krajši delovni čas, v roku 15 dni posredovati pisno utemeljitev.

Starejši delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi oziroma ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če se delno upokoji.

V zvezi s krajšim delovnim časom je potrebno izpostaviti, da je krajši delovni čas definiran kot delovni čas, ki je krajši od delovnega časa, ki je pri delodajalcu določen za polnega. Se pravi je krajši delovni čas vse, kar je manj kot 40 ur tedensko oziroma 36 ur tedensko, če ima delodajalec urejen poln delovni čas 36 ur tedensko. Tako da lahko delavec, teoretično sklene tudi pogodbo o zaposlitvi za opravljanje s krajšim delovnim časom, tudi 10 ur tedensko ali manj.

 Delavec mora biti pozoren samo na dejstvo, da delavcem, ki delajo manj kot 4 ure dnevno, ne pripada povračilo stroškov prehrane med delom in prevoza na delo in z dela. Ostale pravice se tem delavcem zagotavljajo na enak način kot ostalim delavcem, ali sorazmerno delovnemu času, za katerega so zaposleni, kot to določa ZDR-1.

 Na portalu nudimo pravno pomoč in svetovanje s področja delovnega prava, izdelamo vam vse vzorce internih aktov, pogodb o zaposlitvi, obvestil o letnih dopustih ter pomagamo pri ostalih delovnopravnih pisanjih, nudimo vam tudi revizijski pregled skladnosti poslovanja na področju delovnega prava.

Kaj je pravica do odklopa?

V tesni povezavi z delovnim časom je tudi pravica do odklopa. ZDR-1 je z novelo ZDR-1D v pravnem redu Republike Slovenije uredil pravico do odkopa.

 ZDR-1 pravico do odklopa definira kot pravico, s katero delodajalec delavcu zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.

Ukrepi, ki jih mora delodajalec sprejeti, se uredijo v:

  • kolektivni pogodbi dejavnosti,
  • kolektivni pogodbi ožje ravni ali
  • v internem aktu delodajalca.

Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti. Če pa pri delodajalcu ni organiziran svet delavcev oziroma delavski zaupnik, mora delodajalec o sprejetih ukrepih obvestiti delavce.

Pravica do odklopa je tesno povezana z delovnim časom delavca, saj delavcem zagotavlja, da jih delodajalec po koncu delovnega časa oziroma njihovega delovnega dne, ne smejo kontaktirati. Pravica do odklopa se razteza na vse proste dni delavca oziroma na dni, ko je delavec v bolniškem staležu.

 Ukrepe oziroma pravilnik iz prvega odstavka 142.a člena ZDR-1 morajo delodajalci sprejeti do 16. 11. 2024.

 Več o tem in o ostalih obveznostih, ki jih prinaša novela ZDR-1D, si preberite v prispevku »Zakon o delovnih razmerjih: Kaj je novega?«.

 Če potrebujete pomoč pri ureditvi skladnosti vašega poslovanja na področju delovnega prava ali če potrebujete pravno svetovanje s tega področja, nas kontaktirajte.

Pravno svetovanje

Contact Form Demo

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Scroll to Top