Skip to content 
Spremembe pri evidentiranju delovnega časa
O sprememba pri evidentiranju delovnega časa se je veliko govorilo po sprejemu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), več o teh spremembah smo pisali v prispevkih z naslovom »Evidence delovnega časa: 20. november skrajni rok!« in »Delovni čas: Novosti glede beleženja«.
Ker je praksa pokazala, da prihaja do težav z evidentiranjem delovnega časa, je zakonodajalec v Uradnem listu RS, dne 8. 4. 2025 objavil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B), ki odpravlja težave, ki so se pokazale med izvajanjem zakona.
Več o prispevkih s področja delovnega prava, javnega naročanja in varstva osebnih podatkov si lahko preberete tukaj.
Na portalu vam nudimo pravno svetovanje in celovite pravne rešitve s področja delovnega prava, javnega naročanja in varstva osebnih podatkov
Nove spremembe spreminjajo definicijo delavca, ki se uporablja za namen tega zakona. V 2. členu ZEPOSV-B se deveta alineja spremeni tako, da se glasi: »Kot delavec se v smislu tega zakona šteje tudi oseba, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, pod pogojem, da se zanjo uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, glede delovnega časa, odmorov in počitkov ali ga opravlja osebno in je vključena v delovni proces delodajalca, in oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.«.
Deveta alineja 2. člena ZEPOSV-B na novo definira delavca po tem zakonu. In sicer ga opredeli kot osebo, za katero se uporablja ZDR-1. Po novem je ZEPOSV-B definicijo delavca zožil, prej se je kot delavec štel vsak, ki preko s. p., ali druge pravne podlage dela za delodajalca, če je pretežno uporabljal delovna sredstva delodajalca. Nova ureditev pa je definicijo delavca zožila na način, da se za delavca šteje samo oseba, ki je v pogodbenem razmerju, in to razmerje ima vse elemente delovnega razmerja.
Na portalu vam nudimo skrben pregled vseh internih aktov, pomagamo vam pri sprejemanju internih aktov, spreminjajo in usklajevanju obstoječih atkov z veljavno zakonodajo
Pravno svetovanje
ZEPOSV-B je na novo uredil tudi evidenco o izrabi delovnega časa oziroma obveznosti delodajalca, kaj mora v tej evidenci voditi. Skladno z ZEPOSV-B se iz 19. člena ZEPOSV črta 9. točka.
ZEPOSV-B pa po novem uvaja, namesto tedenskega, mesečno vodenje:
- Opravljenih ur v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo) in
- tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.
Delodajalec ni več dolžan v evidenci o izrabi delovnega časa voditi »izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom« – malice. ZEPOSV-B je namreč 9. točko prvega odstavka 18. člena črtal.
Tukaj je treba opozoriti, da zgoraj navedeno velja samo in izključno za zasebni sektor. Javni sektor se mora vedno ravnati po 2. členu Zakona o javnih financah, saj je vsak delodajalec v javnem sektorju dolžan spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti.
Spremeni se tudi to, da lahko evidenco o opravljenih urah v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo) in evidenco o tekočem seštevku ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa, po novem vodi mesečno in ne tedensko, kot je veljalo po ZEPOSV-A.
Na portalu vam nudimo skrben pregled vseh internih aktov, pomagamo vam pri sprejemanju internih aktov, spreminjajo in usklajevanju obstoječih atkov z veljavno zakonodajo
ZEPOSV-B spreminja 19. člen ZEPOSV na način, da omogoča, da delodajalec pošilja evidenco delovnega časa delavcu tudi na drug elektronski naslov ali kako drugače in ne izključno samo na elektronski naslov, ki ga je delodajalec delavcu priskrbel za delovne potrebe.
Prav tako se po ZEPOSV-B lahko evidenc hrani na sedežu delodajalca ali na naslovu dela delavca. ZEPOSV-B je določil tudi, da ni treba voditi evidence za poslovodne organe.
ZEPOSV-B začne veljati 23. 4. 2025.
Če potrebujete pravno svetovanje s področja delovnega prava, nas kontaktirajte.