...

Plače direktorjev po ZSTSPJS

Plače direktorjev po Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSTSPJS) je nova in zadnja tema, ki jo bomo predstavili v seriji prispevkov na temo prenove palčnega sistema v javnem sektorju.

Kot smo v prispevku z naslovom »Prenova plačnega sistema v javnem sektorju« in »Napredovanje javnih uslužbencev po novem«, je ZSTSPJS prinesel bistvene spremembe na področju plač v javnem sektorju in jih je težko strniti v en sam prispevek, zato smo se odločili, da napišemo serijo prispevkov na temo prenove plačnega sistema v javnem sektorju.

Plače direktorjev so se po prenovi plačnega sistema bistveno spremenile. Osebno sem mnenja, da so bile plače direktorjev v javnem sektorju pred prenovo plačnega sistema, prenizke, saj se dostikrat zgodilo, da so podrejeni dosegali višje plače od direktorjev.

Več prispevkov na temo javnega naročanja, varstva osebnih podatkov in delovnega prava, si lahko preberete tukaj.

Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov ter ostalih dokumentov v zvezi z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju

Plače direktorjev pred prenovo plačnega sistema

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) je v 11. členu določil, da se osnovne plače ravnateljev, direktorjev in tajnikov, zaposlenih pri državnih organih in organih lokalne skupnosti, javnih agencijah, javnih skladov, javnih zavodov in javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, upoštevaje zahtevnost delovnega mesta ter pomen proračunskega uporabnika, ki ga vodijo, se določijo z uvrstitvijo v plačni razred.

Uvrstitev v plačne razrede določi vlada z uredbo, pri čemer se lahko za posamezne vrste delovnih mest uvrstitev določi v razponu plačnih razredov; v tem primeru morajo biti določeni tudi kriteriji za določitev plačnega razreda.

Plačni razred za določitev osnovne plače ravnatelja, direktorja in tajnika:

  • pri državnih organih in organih lokalne skupnosti, javnih agencijah, javnih skladov, javnih zavodov in javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, katerih ustanovitelj je država, predpiše minister, pristojen za posamezno področje;
  • pri državnih organih in organih lokalne skupnosti, javnih agencijah, javnih skladov, javnih zavodov in javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, in se plače financirajo iz državnega proračuna ali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, predpiše pristojni minister;
  • pri državnih organih in organih lokalne skupnosti, javnih agencijah, javnih skladov, javnih zavodov in javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, in se plače financirajo iz proračuna lokalne skupnosti, predpiše pristojni organ lokalne skupnosti s soglasjem pristojnega ministra.

Na portalu nudimo celovite pravne rešitve s področja varstva osebnih podatkov, javnega naročanja in delovnega prava

Pravno svetovanje

Contact Form Demo

ZSPJS je plače direktorjev uredil v Uredbi o plačah direktorjev v javnem sektorju, ki je določil plačne razrede, razpone plačnih razredov, kriterije ter metodologijo za uvrstitev delovnih mest ravnateljev, direktorjev in tajnikov, v plačne razrede, uredba določa tudi način določitve in izplačila redne delovne uspešnosti direktorjev.

 Uredba je v Prilogi 1 uredila neposredne uvrstitve direktorjev oseb javnega prava v plačne razrede, v Prilogi 2 je uredba uredila razpon za uvrstitev direktorjev oseb javnega prava v plačne razrede, v Prilogi 3 je uredba uredila razpon za uvrstitev direktorjev oseb javnega prava v plačne razrede, katerih ustanovitelj in pretežni financer je lokalna skupnost oziroma proračun lokalne skupnosti, Priloga 4. je uredila kriteriji ter njihove vrednosti po dejavnostih za uvrstitev direktorjev v plačne razrede.

 Ministri, pristojni za posamezna področja, so sprejeli naslednje pravilnike, s katerimi so delovna mesta direktorjev s posameznih področij uvrstili v palčne razrede:

  • Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja zdravja v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 38/23 in 97/23),
  • Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja pravosodja v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 39/23),
  • Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev centrov za socialno delo v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 39/23),
  • Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja vzgoje in izobraževanja v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 32/23),
  • Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 74/17 in 32/23),
  • Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev oseb javnega prava na področju kulture v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 75/17, 81/21, 131/21, 29/22 in 39/23),
  • Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja visokega šolstva in znanosti v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 32/23 in 106/23),
  • Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja ohranjanja narave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 48/23),
  • Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 38/23, 63/23, 89/23, 124/23, 131/23 in 33/24).

 Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov ter ostalih dokumentov v zvezi z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju

Plače direktorjev po ZSTSPJS

ZSTSPJS v 53. členu natančneje opredeljuje javne uslužbence plačne skupine B v katero spadajo tudi direktorji.

V plačno skupino B sodijo:

  • direktorji,
  • predsedniki in člani uprav,
  • rektorji,
  • dekani,
  • glavni tajniki univerz,
  • ravnatelji,
  • strokovni direktorji in strokovni vodje,
  • predsedniki, ki niso funkcionarji,
  • direktorji vladnih služb,
  • generalni direktorji in direktorji organov v sestavi,
  • načelnik Generalštaba Slovenske vojske,
  • generalni direktorji direktoratov,
  • glavni inšpektorji,
  • generalni sekretarji oziroma sekretarji državnih organov, ki niso funkcionarji,
  • načelniki upravnih enot,
  • direktorji oziroma tajniki občinskih uprav,
  • vršilci dolžnosti direktorjev,
  • namestniki in pomočniki direktorjev.

Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov ter ostalih dokumentov v zvezi z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju

ZSTSPJS v 54. členu določa, da se osnovne plače javnim uslužbencem plačne skupine B, zaposlenih pri uporabnikih proračuna, določijo z uvrstitvijo v plačni razred, upoštevaje zahtevnost delovnega mesta ter pomen uporabnika proračuna, ki ga vodijo.

Uvrstitev v plačne razrede javnih uslužbencev plačne skupine B določi vlada z uredbo. Za posamezne vrste delovnih mest se lahko uvrstitev določi v razponu plačnih razredov, pri čemer morajo biti določeni tudi kriteriji za določitev plačnega razreda.

Plačni razred za določitev osnovne plače javnim uslužbencem plačne skupine B pri uporabnikih proračuna določi predstojnik oziroma organ, pristojen za njegovo imenovanje ob upoštevanju razponov plačnih razredov, kriterijev in metodologije za uvrstitev delovnih mest, ki jih določi vlada.

ZSTSPJS za razliko od ZSPJS določa, da se organ nadzora oziroma organ, ki je pristojen za imenovanje direktorja, določi plačni razred, v katerega je direktor uvrščen, glede na kriterije in merila ter razpon, ki so določeni v uredbi vlade.

 Vlada RS je sprejela Uredbo o plačah javnih uslužbencev plačne skupine B, ki določa uvrstitve v plačne razrede, razpone plačnih razredov, kriterije ter metodologijo za uvrstitev delovnih mest javnih uslužbencev plačne skupine B.

 ZSTSPJS je tako določitev plačnega razreda direktorjev prepustil nadzornim organom oziroma organom, ki so pristojni za imenovanje direktorja na funkcijo in samo soglasje oziroma predpis ministra, ni več potreben.

 Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju

ZSTSPJS v 55. členu določa, da javni uslužbenci plačne skupine B ne napredujejo v višji plačni razred, se jim pa ob prenehanju mandata pri določitvi plače na novem delovnem mestu upoštevajo plačni razredi, ki bi jih dosegli, če bi v času trajanja mandata napredovali v časovnih obdobjih za napredovanje iz tega zakona.

Časovno obdobje za napredovanje se javnim uslužbencem plačne skupine B ob nastopu mandata in ob prenehanju mandata ne prekine.

Javnemu uslužbencu plačne skupine B se na delovnem mestu, ki ga zasedejo po prenehanju mandata, upoštevajo tudi že dosežena napredovanja na delovnem mestu, ki so ga zasedali pred nastopom mandata, če je delovno mesto pred nastopom mandata v istem ali višjem tarifnem razredu od delovnega mesta, ki ga zasedejo po prenehanju mandata.

Enako kot doslej direktorji ne napredujejo v palčne razrede, se jim pa časovno obdobje za napredovanje v višji plačni razred upošteva tudi v času, ko je bil imenovan na mandat direktorja.

 Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov ter ostalih dokumentov v zvezi z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju

ZSTSPJS določa, da javnim uslužbencem plačne skupine B pripadajo:

  • dodatek za delovno dobo,
  • dodatek za mentorstvo,
  • dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta,
  • dodatek za dvojezičnost in
  • dodatki za nevarnost in posebne obremenitve.

Javni uslužbenci plačne skupine B, ki v istem javnem zavodu hkrati opravljajo tudi delo v svojem osnovnem poklicu, lahko izjemoma, s soglasjem pristojnega ministra oziroma rektorja, zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti, opravljajo tudi delo preko polnega delovnega časa in stalni pripravljenosti. Za ta čas jim pripada osnovna plača in druge sestavine plače glede na delovno mesto, na katerem se tako delo, ki je opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi, opravlja.

Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju

Javni uslužbenci plačne skupine B, ki dosežejo nadpovprečne rezultate pri opravljanju delovnih nalog, so upravičeni do dela plače za delovno uspešnost. Obseg sredstev za del plače za delovno uspešnost se zanje oblikuje in izkazuje ločeno od sredstev za del plače za delovno uspešnost drugih javnih uslužbencev.

Za javne uslužbence plačne skupine B se del plače za delovno uspešnost ugotavlja najmanj enkrat letno in se lahko izplača letno največ v višini ene osnovne plače javnega uslužbenca plačne skupine B v mesecu pred izplačilom dela plače za delovno uspešnost.

Kriterije za določitev dela plače za delovno uspešnost javnih uslužbencev plačne skupine B določi pristojni minister. Kot posebni kriterij se lahko upošteva opravljanje dodatnega dela ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest.

Javni uslužbenci plačne skupine B so upravičeni tudi do dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, pod enakimi pogoji in v enaki višini, kot veljajo za ostale javne uslužbence.

Javni uslužbenci plačne skupine B so upravičeni tudi do dela plače za delovno uspešnost iz sredstev projekta, pod enakimi pogoji, kot veljajo za javne uslužbence.

Izplačilo delovne uspešnosti iz naslova posebnega projekta iz prejšnjega odstavka ne sme presegati 33 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca plačne skupine B mesečno, izplačilo delovne uspešnosti iz preostalih projektov ne sme presegati 13 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca plačne skupine B mesečno.

Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov ter ostalih dokumentov v zvezi z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju

Direktor v javnem sektorju je upravičen izključno do dodatkov, ki jih določa ZSTSPJS, in sicer:

  • dodatek za delovno dobo,
  • dodatek za mentorstvo,
  • dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat,
  • dodatek za dvojezičnost in
  • dodatki za nevarnost in posebne obremenitve.

Direktorji so po ZSTSPJS upravičeni do delovne uspešnosti, ki se jim lahko izplača enkrat letno v višini največ ene njihove plače. Kriterije za delovno uspešnost določi pristojni minister.

 Direktorji so upravičeni tudi do:

  • delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu,
  • delovne uspešnosti iz sredstev projekta in
  • delovne uspešnosti iz naslova posebnega projekta.

 Višina dela plače delovne uspešnosti iz projekta je lahko največ 13 % osnovne mesečne plače, v primeru posebnih projektov, ki jih določi Vlada RS, pa je lahko uspešnost izplačana v višini 33 % osnovne mesečne plače direktorja.

 Del plače za redno delovno uspešnost do 31. 12. 2025 določa Uredba o plačah javnih uslužbencev plačne skupine B v 6. členu.

Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov ter ostalih dokumentov v zvezi z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju

Odločitev o izplačilu dela plače za delovno uspešnost za javne uslužbence plačne skupine B sprejme:

  • v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, predstojnik,
  • v javnih skladih, javnih zavodih, javnih agencijah in javnih gospodarskih zavodih, poslovodni organ, za poslovodne organe pa organ, pristojen za njihovo imenovanje,
  • kadar je organ, pristojen za njegovo imenovanje vlada, pristojen minister,
  • za javnega uslužbenca plačne skupine B vladne službe, ki je odgovoren predsedniku vlade ali generalnemu sekretarju vlade, predsednik vlade oziroma generalni sekretar vlade in
  • kadar je organ, pristojen za njegovo imenovanje državni zbor, ustanovitelj.

Določitev plače direktorju ob začetku uporabe ZSTSPJS

Javnim uslužbencem plačne skupine B, ki zasedajo delovno mesto plačne skupine B ob začetku uporabe tega zakona, se določi plača v skladu z uredbo, ki določa plače direktorjev v javnem sektorju.

V aktu o sistemizaciji se določijo tudi delovna mesta javnih uslužbencev plačne skupine B.

Aneksi k pogodbam o zaposlitvi, odločbe oziroma sklepi, v katerih se določi plača funkcionarjem in javnim uslužbencem, se sklenejo oziroma izdajo v 15 dneh po uveljavitvi aktov o sistemizaciji.

Razlika v osnovni plači se javnim uslužbencem plačne skupine B izračuna glede na vrednost plačnega razreda, v katerega se uvrstijo na dan 1. 1. 2025 skladno z Uredbo o plačah javnih uslužbencev plačne skupine B in vrednostjo plačnega razreda, v katerega je bil uvrščen na dan 31. decembra 2024.

Pravico do plače direktorju, se izplača na način in v časovnih rokih, kot so določeni v 101. členu ZSTSPJS.

Če potrebujete pomoč pri urejanju plač po novem, nas kontaktirajte.

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Scroll to Top