Skip to content 
Delovna uspešnost v javnem sektorju po ZSTSPJS
Delovna uspešnost v javnem sektorju po Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSTSPJS) je nova tema, ki jo bomo predstavili v seriji prispevkov na temo prenove palčnega sistema v javnem sektorju.
Kot smo v prispevku z naslovom »Prenova plačnega sistema v javnem sektorju« in »Napredovanje javnih uslužbencev po novem«, je ZSTSPJS prinesel bistvene spremembe na področju plač v javnem sektorju in jih je težko strniti v en sam prispevek, zato smo se odločili, da napišemo serijo prispevkov na temo prenove plačnega sistema v javnem sektorju.
Ker je prenova plačnega sistema v javnem sektorju prinesla bistvene spremembe tudi zna področju delovne uspešnosti v javnem sektorju, smo se odločili, da vam v tem prispevku predstavimo bistvene spremembe delovne uspešnosti.
Več prispevkov na temo javnega naročanja, varstva osebnih podatkov in delovnega prava, si lahko preberete tukaj.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov ter ostalih dokumentov v zvezi z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
Delovna uspešnost v javnem sektorju po ZSPJS
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) je delovno uspešnost v javnem sektorju urejal v VI. poglavju. ZSPJS je določil, da je javni uslužbenec lahko upravičen do:
- redne delovne uspešnosti,
- delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in
- delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
ZSPJS določa, da obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti znaša najmanj 2 % in ne več kot 5 % letnih sredstev za osnovne plače in da se skupen obseg sredstev za vsako leto za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
Socialnim partnerjem se je glede obsega sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti uspelo dogovoriti v KPJS za leto 2008, kjer so se dogovorili, da bo obseg sredstev znašal 2 %. Ker se KPJS v tem delu, do leta 2024 ni spremenila, je obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti ostal 2 %.
Pravno svetovanje
Obseg sredstev se določi skladno s 27. in 28. členom KPJS in se določi kot skupen seštevek osnovnih plač javnih uslužbencev, določenih v pogodbi o zaposlitvi. Za določitev obsega sredstev se upošteva vrednost plačnega razreda plačne lestvice, v katerega je uvrščen javni uslužbenec.
ZSPJS v 22.a členu določa, da pripada javnemu uslužbencu del plače za redno delovno uspešnost, če je v obdobju, za katero se izplačuje, pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegel nadpovprečne delovne rezultate.
Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače javnega uslužbenca v mesecu decembru preteklega leta. Del plače za delovno uspešnost se izplača najmanj dvakrat letno, razen če ni s kolektivno pogodbo ali z aktom, izdanim na podlagi zakona, urejeno drugače.
KPJS v 30. členu določa, da se postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost za vse javne uslužbence izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno.
ZSPJS določa tudi, da se del plače za redno delovno uspešnost javnemu uslužbencu določi na podlagi meril in kriterijev, dogovorjenih s kolektivno pogodbo za javni sektor.
KPJS v 31. členu določa kriterije za določitev dela plače za redno delovno uspešnost. Kriteriji so naslednji:
- znanje in strokovnost,
- kakovost in natančnost,
- odnos do dela in delovnih sredstev,
- obseg in učinkovitost dela in
- inovativnost.
KPJS v 32. členu določa, da je vsak posamezen kriterij za ugotavljanje delovne uspešnosti ovrednoten z 1 točko, ki pomeni doseganje nadpovprečnih delovnih rezultatov pri posameznem kriteriju.
KPJS v tretjem odstavku 30. člena določa, da javni uslužbenec pri izplačilu januarske plače prejme obvestilo o tem, v koliko ocenjevanjih je bil v preteklem letu ocenjen in kolikšno število točk je dosegel pri posameznem ocenjevanju.
ZSPJS delovno uspešnost javnega uslužbenca deli na redno delovno uspešnost, delovno uspešnost iz povečanega obsega dela in delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Redno delovno uspešnost se lahko javnemu uslužbencu izplača, če je svoje redno delo opravljal nadpovprečno dobro po kriterijih, ki jih je določila KPJS. Redna delovna uspešnost se lahko javnemu uslužbencu izplača mesečno, trimesečno ali dvakrat letno. Redno delovno uspešnost je določil 7. člen Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18).
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov ter ostalih dokumentov v zvezi z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
ZSPJS v VI. poglavju določa tudi, da ima javni uslužbenec pravico tudi do izplačila delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence pa določa pogoje, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence.
ZSPJS v 22.e členu določa, da se lahko javnemu uslužbencu izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela:
- za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna;
- za povečan obseg dela na projektu, ki je načrtovan v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna;
- za povečan obseg dela v okviru sodelovanja pri izvajanju posebnega projekta, ki ga določi Vlada Republike Slovenije s svojim aktom in za katerega so zagotovljena dodatna sredstva;
- če sta javni uslužbenec in direktor sklenila pisni odgovor o povečanem obsegu dela;
- po izdaji sklepa o določitvi višine delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.
ZSPJS v 22.d členu vir sredstev za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, ki so
- prihranki sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, ali nezasedenih delovnih mest, za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna,
- sredstva za posebne projekte, ki jih določi s posebnim aktom vlada, za javne uslužbence drugega državnega organa so določeni z aktom državnega organa, če so za to zagotovljena namenska sredstva v proračunu in
- sredstva, ki jih je zagotovil financer projekta, za izvajanje posebnega projekta, ki ga je s svojim aktom določila Vlada Republike Slovenije.
Uredba v 4. členu določa višino dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, in sicer:
- največ 20 % osnovne plače javnega uslužbenca za povečan obseg dela pri opravljanju rednih nalog in na projektu delodajalca,
- največ 30 % osnovne plače javnega uslužbenca za delo na projektih, ki jih je z aktom določila Vlada RS.
Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se lahko javnemu uslužbencu, če ima sklenjen dogovor o opravljanju povečanega obsega dela, izplača zaradi opravljanja povečanega obsega dela pri izvajanju rednih delovnih nalog, v okviru projekta delodajalca ali če javni uslužbenec dela na posebnem projektu Vlade RS. Javni uslužbenec lahko prejme za opravljanje povečanega obsega dela v okviru rednih nalog največ 20 % osnovne plače, pri sodelovanju na projektih Vlade RS pa največ 30 %. Višino delovne uspešnosti določi direktor s sklepom.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov ter ostalih dokumentov v zvezi z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
ZSPJS je določil tudi možnost izplačila delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
ZSPJS v 22.j členu določa, da lahko uporabnik proračuna uporabi sredstva iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za plačilo delovne uspešnosti, če izpolnjuje naslednje pogoje:
- opravlja storitve javne službe v dogovorjenem obsegu in kakovosti na podlagi sprejetih programov dela,
- v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje izravnane prihodke in odhodke za izvajanje javne službe, razen v izjemnih primerih, določenih z uredbo vlade,
- v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje vsaj izravnane prihodke in odhodke od prodaje blaga in storitev na trgu,
- ima sprejet celoten program dela in celoten finančni načrt za tekoče leto,
- ima normative za delitev stroškov, ki nastanejo pri opravljanju javne službe oziroma prodaji blaga in storitev na trgu.
Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu določa prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu ter zgornji obseg sredstev, ki se lahko uporabi za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
Uredba v 3. členu določa, da obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu z opravljanjem storitev ali prodajo blaga in z izvajanjem projektov, določi minister s pravilnikom, vendar sme znašati največ 50 % dosežene razlike med prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu, pri čemer se lahko v kulturi dodatno največ 25 % vseh nejavnih prihodkov iz izvajanja javne službe nameni za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
Delovna uspešnost v javnem sektorju po ZSTSPJS
ZSTSPJS delovno uspešnost ureja v 6. delu in določa, da je lahko javni uslužbenec upravičen do:
- dela plače za delovno uspešnost,
- dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
ZSTSPJS v 30. členu določa kriterije po katerih se ocenjujejo nadpovprečni rezultati dela, ki so pogoj za izplačilo delovne uspešnosti. Doseganje nadpovprečnih rezultatov javnega uslužbenca se presoja po naslednjih kriterijih:
- kakovost,
- natančnost,
- samostojnost,
- obseg dela in
- učinkovitost dela.
Kot poseben kriterij se upošteva opravljanje dodatnega dela ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest.
ZSTSPJS nadalje določa, da so viri sredstev za del plače za delovno uspešnost pri posameznem uporabniku proračuna, so:
- 3 % sredstev za osnovne plače javnih uslužbencev,
- vsi prihranki sredstev za plače posameznega uporabnika proračuna, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev z dela, ali nezasedenih delovnih mest,
- sredstva projekta, ki so predvidena v finančnem načrtu uporabnika proračuna, ali sredstva za izvajanje posebnega projekta, ki ga je s svojim aktom določila vlada, in jih je zagotovil financer projekta.
Posamezen uporabnik proračuna mora na letni ravni izplačati:
- v celoti obseg sredstev za osnovne plače javnih uslužbencev iz prve alineje prvega odstavka tega člena in
- najmanj 50 odstotkov prihrankov sredstev za plače iz druge alineje prvega odstavka tega člena.
Že iz uvodnega je videti, da je ZSTSPJS delovno uspešnost v javnem sektorju precej spremenil, redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz povečanega obsega dela je združil v eno delovno uspešnost, prav tako so že v samem zakonu urejeni kriteriji po katerih se ocenjujejo nadpovprečni rezultati dela za izplačilo delovne uspešnosti.
Bistvena sprememba, ki jo prinaša ZSTSPJS so tudi viri sredstev za izplačilo delovne uspešnosti. ZSTSPJS že v zakonu predvideva sredstva v višini 3 % osnovnih plač pri delodajalcu, ki jih ta MORA vsako leto porabiti za izplačilo delovne uspešnosti.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov ter ostalih dokumentov v zvezi z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
ZSTSPJS enako kot KPJS določa, da se delovno uspešnost se izplačuje mesečno, trimesečno ali polletno.
ZSTSPJS v 32. členu določa, da del plače za delovno uspešnost na podlagi kriterijev in meril določi direktor ali oseba, ki je javnemu uslužbencu nadrejena tako, da najprej določi del plače za delovno uspešnost tistim javnim uslužbencem, ki opravljajo dodatno delo ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, iz razlike sredstev pa tistim javnim uslužbencem, ki dosegajo nadpovprečne rezultate v posameznem obdobju.
Del plače za delovno uspešnost iz sredstev projekta se izplača javnim uslužbencem, ki so zaposleni za delo na projektu, in javnim uslužbencem, ki opravljajo naloge na projektu.
ZSTSPJS je pri izplačevanju delovne uspešnosti dal prednost pri izplačilu delovne uspešnosti, javnim uslužbencem, ki so zaradi odsotnosti sodelavcev, preobremenjeni.
ZSTSPJS nadalje določa, da se o izplačilu dela plače za delovno uspešnost za posamezno obdobje izplačevanja izda obvestilo, v katerem se navedejo:
- celoten obseg sredstev za izplačilo dela plače za delovno uspešnost po virih,
- javni uslužbenci, ki prejmejo del plače za delovno uspešnost, z ločeno navedbo javnih uslužbencev, ki prejmejo del plače za delovno uspešnost zaradi opravljanja dodatnega dela ali večjega obsega dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest in ločeno navedbo javnih uslužbencev, ki prejmejo delovno uspešnost zaradi opravljanja dela na projektu, in
- višina izplačila dela plače za delovno uspešnost za posameznega javnega uslužbenca.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka se objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote.
ZSTSPJS za razliko od ZSPJS, v 33. členu določa tudi višino dela plače za delovno uspešnost. Del plače za delovno uspešnost javnih uslužbencev se lahko izplača največ v višini 30 % osnovne plače javnega uslužbenca v posameznem mesecu.
Del plače za delovno uspešnost iz sredstev posebnega projekta se lahko izplača največ v višini 50 % osnovne plače javnega uslužbenca v posameznem mesecu.
Skupno lahko javni uslužbenec prejme izplačilo delovne uspešnosti največ v višini 50 % osnovne plače javnega uslužbenca v posameznem mesecu.
ZSTSPJS določa, da je potrebno za posamezno obdobje sprejeti obvestilo, v katerem se navedejo vsi javni uslužbenci, ki so prejeli delovno uspešnost, višina, ki so jo prejeli, in obseg vseh sredstev v določenem obdobju, ter da je potrebno delovno predmetno obvestilo objaviti javno v okviru tega delodajalca.
ZSTSPJS nadalje določa, da lahko javni uslužbenec v posameznem obdobju prejme zaradi povečanega obsega dela zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest in dela na projektu, največ 30 % javnega uslužbenca. V primeru dela na posebnih vladnih projektih pa največ 50 %, skupaj pa v posameznem mesecu delovna uspešnost ne sme preseči več kot 50 %.
Ne glede na to, da ZSTSPJS tega posebej ne določa, pa je treba za izplačilo delovne uspešnosti, skladno z Zakonom o javnih uslužbencih, izdati sklep, na podlagi katerega se javnemu uslužbencu delovna uspešnost izplača.
ZSTSPJS v 35. členu določa, da se lahko del sredstev za plačilo dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu se lahko izplačuje, če so iz tega vira zagotovljena finančna sredstva v okviru stroškov dela.
Uporabnik proračuna lahko uporabi sredstva iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za plačilo dela plače za delovno uspešnost, če izpolnjuje naslednje pogoje:
- opravlja storitve javne službe v dogovorjenem obsegu in kakovosti na podlagi sprejetih programov dela,
- v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje vsaj izravnane prihodke in odhodke za izvajanje javne službe, razen v izjemnih primerih, ki jih določi vlada,
- v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje vsaj izravnane prihodke in odhodke od prodaje blaga in storitev na trgu,
- ima sprejet celoten program dela in celoten finančni načrt za tekoče leto,
- ima normative za delitev stroškov, ki nastanejo pri opravljanju javne službe oziroma prodaji blaga in storitev na trgu.
ZSTSPJS nadalje določa, da obseg sredstev, namenjen izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, določi predstojnik ali poslovodni organ po predhodni pridobitvi mnenj reprezentativnih sindikatov.
Kriterije za izplačilo dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu določi predstojnik ali poslovodni organ v dogovoru z reprezentativnimi sindikati.
Dinamiko izplačil dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu določi organ upravljanja uporabnika proračuna na predlog predstojnika ali poslovodnega organa po prehodni pridobitvi mnenja reprezentativnega sindikata.
Javnemu uslužbencu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu letno največ v višini šestkratnika vrednosti plačnega razreda, v katerega je bil uvrščen meseca decembra preteklega leta.
O izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz prejšnjega odstavka se izda obvestilo, ki se objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote.
Vlada določi prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu in najnižji ter najvišji obseg sredstev, ki se lahko uporabi za plačilo dela plače za delovno uspešnost iz prejšnjega odstavka. Vlada lahko določi, da se za plačilo dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu namenijo tudi nekateri nejavni prihodki za javno službo.
ZSTSPJS nadalje v 34. členu določa, da uporabniki proračuna, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, del tako pridobljenih sredstev uporabijo za plačilo dela plače za delovno uspešnost, poleg obsega sredstev iz 31. člena tega zakona.
Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu se glede na veljavno ureditev v ZSPJS v večjem delu ne spreminja. Omejitev letne višine dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu je glede na ureditev ZSPJS na novo določena.
Na novo glede na ZSPJS je določeno tudi, da se o izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu javnim uslužbencem, izda obvestilo, ki se objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov ter ostalih dokumentov v zvezi z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
Kakšne so bistvene spremembe delovne uspešnosti v javnem sektorju?
ZSTSPJS za razliko od ZSPJS pozna samo dve vrsti delovne uspešnosti, in sicer:
- dela plače za delovno uspešnost,
- dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
ZSTSPJS je redno delovno uspešnost in delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela, združil.
ZSTSPJS uvaja tudi novost glede objave obvestila o izplačilu obeh vrst delovne uspešnosti.
ZSTSPJS uvaja tudi minimalno višino sredstev, ki jih mora delodajalec izplačati za delovno uspešnost, in sicer:
- 3 % mase osnovnih plač in
- najmanj 50 % privarčevanih sredstev.
ZSTSPJS ukinja dogovore o povečanem obsegu dela javnih uslužbencev.
ZSTSPJS določa maksimalno letno višino sredstev, ki jo lahko javni uslužbenec prejme iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, ki znaša šestkratnika vrednosti plačnega razreda, v katerega je bil uvrščen meseca decembra preteklega leta.
ZSTSPJS določa kriterije in način izplačila delovne uspešnosti v javnem sektorju.
ZSTSPJS zvišuje sredstva za delovno uspešnost, ki jo lahko mesečno prejme javni uslužbenec iz 20 % na 30 %, v primeru vladnih projektov pa iz 30 % na 50 % osnove plače javnega uslužbenca.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov ter ostalih dokumentov v zvezi z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
Kdaj se začnejo določila o delovni uspešnosti uporabljati?
ZSTSPJS v 119. členu določa, da se določbe, ki urejajo del plače za delovno uspešnost iz 1. točke 29. člena tega zakona, začnejo uporabljati 1. januarja 2026.
Do takrat se za izplačevanje delovne uspešnosti za javne uslužbence v plačnih skupinah od B do K uporabljajo določbe prve in druge alineje 21. člena in od 22. do 22.e člena ZSPJS, določbe od 27. do 34. člena in Priloga 2 Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17, 80/18, 136/22 in 12/24), Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08, 89/08 in 175/20), 7. člen Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18, 30/18, 116/21, 180/21, 29/22, 89/22, 112/22, 157/22, 25/23, 64/23 in 79/23) ter pravilniki, izdani na podlagi tretjega odstavka 22.a člena ZSPJS.
V obdobju od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027 se za izplačilo dela plače za delovno uspešnost iz prve alineje prvega odstavka 31. člena in 57. člena tega zakona nameni enak odstotek sredstev za osnovne plače, kot je veljal v letu 2024.
Določbe za izplačilo delovne uspešnosti se začnejo uporabljati s 1. 1. 2026, do takrat se delovna uspešnost izplačuje skladno z ZSPJS in na njem sprejetimi uredbami in pravilniki.
V letu 2025 se izplačuje:
- redna delovna uspešnost,
- delovna uspešnost zaradi povečanega obsega dela in
- delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
Če potrebujete pomoč pri urejanju plač po novem, nas kontaktirajte.