Skip to content 
Prenova plačnega sistema v javnem sektorju
Prenova planega sistema v javnem sektorju je bila potrebna zaradi naraščajočega števila plačnih razredov pod minimalno plačo, problema uravnilovke v razmerju med najvišjo osnovno plačo in minimalno plačo ter pomanjkanja stimulativnega nagrajevanja, ki vodi v rast povprečnih plač in mase za plače.
V Uradnem listu RS je bil dne 8. 11. 2024 objavljen Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSTSPJS), ki bo nadomestil Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS).
V prispevku vam bomo predstavili razlike med ZSTSPJS in ZSPJS, ki so skupne vsem javnim uslužbencem. Poglobljen pregled:
- napredovanj javnih uslužbencev,
- dodatkov,
- delovne uspešnosti ter
- urejanja plač po posameznih stebrih
bomo, zaradi bistvenih sprememb, predstavili v ločenih prispevkih, ki jih bomo objavili v kratkem.
Več prispevkov na temo javnega naročanja, varstva osebnih podatkov in delovnega prava, si lahko preberete tukaj.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
Kakšne so skupne spremembe?
ZSTSPJS v tretjem odstavku 4. člena določa, da o spremembah plače, ki so posledica spremembe zakona, predpisa in drugega akta, izdanega na njihovi podlagi, ali kolektivne pogodbe, obvesti delodajalec javnega uslužbenca oziroma funkcionarja s pisnim obvestilom in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep, v petnajstih dneh po uveljavitvi spremembe.
Če javni uslužbenec aneksa k pogodbi o zaposlitvi ne podpiše, delodajalec izda ugotovitveni sklep, v katerem je opredeljena plača v skladu z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi, ter kolektivnimi pogodbami.
Če javni uslužbenec ali funkcionar meni, da mu delodajalec na podlagi aktov iz prvega in drugega stavka tega odstavka ne izplačuje plače v skladu z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi, ter kolektivnimi pogodbami predhodno zahteva odpravo kršitev in nato uveljavlja sodno varstvo v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja.
Ne glede na prejšnji stavek se v primerih, ko je z drugim zakonom v okviru uveljavljanja pravnega varstva javnega uslužbenca urejen postopek pritožbe oziroma ugovora, upoštevajo določbe drugega zakona.
ZSTSPJS je sprejel možnost, da delodajalec, v primeru, ko javni uslužbenec ne želi podpisati aneksa k pogodbi o zaposlitvi zaradi spremembe plače, ki je posledica spremembe zakona ali kolektivne pogodbe, da javnemu uslužbencu, izda ugotovitveni sklep, ki nadomesti aneks. V primeru, da se javni uslužbenec s spremembo plače ne strinja, ima možnost vložiti pritožbo za Komisijo za pritožbe skladno z Zakonom o javnih uslužbencih.
ZSTSPJS v četrtem odstavku 6. člena določa, da v primeru, ko delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu v nasprotju z drugim odstavkom 4. člena ZSTSPJS izplačana višja plača, kot bi mu pripadala, javni uslužbenec ne vrne razlike med izplačano in zakonito določeno plačo.
Ne glede na navedeno pa mora javni uslužbenec vrniti razliko, če gre za očitne nepravilnosti pri določitvi ali izplačilu plač. Očitne nepravilnosti so:
- določitev osnovne plače izven razpona plačnih razredov, določenega za delovno mesto oziroma naziv javnega uslužbenca, razen v primerih, ki jih določa ta zakon,
- določitev višjega odstotka ali zneska dodatka ali dela plače za delovno uspešnost, kot je določen s predpisi ali kolektivnimi pogodbami kot najvišje možno izplačilo dodatka, ali dela plače za delovno uspešnost na individualni ravni javnega uslužbenca,
- določitev dodatkov v okviru višine, določene v predpisih ali kolektivnih pogodbah, pa javni uslužbenec sploh ni opravljal dela v pogojih, zaradi katerih je predvideno izplačilo dodatka, sploh ni izvajal nalog, za katere je predvideno izplačevanje dodatka oziroma ni izpolnjeval nobenega od pogojev, katerih izpolnjevanje se na strani javnega uslužbenca zahteva za upravičenost do dodatka,
- določitev dodatkov, dela plače za delovno uspešnost oziroma drugih elementov plače, ki jih ne določajo predpisi ali kolektivne pogodbe in
- izplačila, ki so posledica obračunskih oziroma računalniških napak, do trenutka, ko je bil delodajalec nanje pisno opozorjen.
Funkcionarji in javni uslužbenci plačne skupine B, ki izvršujejo pravice in obveznosti delodajalca, morajo vrniti razliko med izplačano in zakonito določeno plačo v vseh primerih ugotovljenih nepravilnosti pri določitvi ali izplačilu plač.
Za vračilo preveč izplačanih plač iz tega člena se ne uporabljajo določbe drugih predpisov o neupravičeni pridobitvi.
Pravno svetovanje
ZSTSPJS je uzakonil sodno prakso na področju vračila preveč izplačanih plač, in sicer, se plače ne vračajo v primeru, ko je delodajalec javnemu uslužbencu določil višjo plačo, kot to določa zakon. Je pa ZSTSPJS določil pet primero, ko je javni uslužbenec dolžan plačo vrniti ne glede na določbo prvega stavka četrtega odstavka 6. člena, in sicer:
- ko je bila plača javnemu uslužbencu določena izven razpona plačnih razredov, v katerega je uvrščeno delovno mesto,
- ko je javnemu uslužbencu določen višji dodatek za delovno uspešnost, kot ga dopušča zakon in kolektivna pogodba,
- ko je javnemu uslužbencu izplačan dodatek, za katerega niso izpolnjeni pogoji po zakonu in kolektivni pogodbi,
- ko je javnemu uslužbencu izplačan dodatek, ki po zakonu ali kolektivni pogodbi ne obstaja in
- v primerih očitnih računskih napak.
Zakon nadalje določa, da morajo funkcionarji in javni uslužbenci skupine B, ki so predstojniki delodajalca, preveč izplačane plače vrniti v vsakem primeru.
ZSTSPJS v 6. členu določa tudi, da delodajalec javnemu uslužbencu dolg odpusti, če je njegova plača, nadomestilo plače ali pokojnina, v mesecu, v katerem se poda predlog za odpust dolga, enak ali nižji od 140 odstotkov zneska minimalne plače.
Predlog za odpust dolga poda javni uslužbenec v 30 dneh od pisnega poziva delodajalca k podpisu dogovora. Sklep o odpustu dolga izda odgovorna oseba uporabnika proračuna v osmih dneh od podaje predloga za odpust dolga. Sklep, izdan v nasprotju s tem odstavkom, se na podlagi tega zakona šteje za ničnega.
ZSTSPJS je dvignil mejo za odpust dolga iz minimalne plače, kot jo je določal ZSPJS na 140 odstotkov minimalne plače.
ZSTSPJS nadalje določa, da funkcionarji in javni uslužbenci preveč izplačane plače ne vračajo, če znesek preveč izplačane plače v posameznem mesecu ne presega desetih evrov.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
ZSTSPJS v 7. členu določa, da se vrednosti plačnih razredov usklajujejo enkrat letno.
Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice se dogovori v pogajanjih, ki se začnejo najpozneje 1. februarja in zaključijo do 1. aprila posameznega leta. Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice iz prejšnjega stavka se določi s Kolektivno pogodbo za javni sektor.
Če dogovor do 1. aprila ni sklenjen, se vrednosti plačnih razredov uskladijo v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin.
Za uskladitev se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: statistični urad) o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.
Minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, objavi usklajeno plačno lestvico v Uradnem listu Republike Slovenije. Usklajena plačna lestvica se uporablja za obračun plač javnih uslužbencev in funkcionarjev od 1. maja tekočega leta.
ZSTSPJS je uzakonil letno usklajevanje plač za razliko od ZSPJS, ZSPJS je določal, da se plače praviloma usklajujejo enkrat letno, medtem ko je ZSTSPJS že v samem zakonu določil, da se plače usklajujejo enkrat letno, določil obdobje usklajevanja in najmanjši možen znesek uskladitve, ki bo 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin.
Se pravi, če sindikati in Valda RS v pogajalskem obdobju od 1. februarja do 1. aprila, ne uskladi povišanja, se bodo plače v javnem sektorju avtomatsko uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, glede na podatke Statističnega urada Republike Slovenije.
Plačna lestvica se skladno s 104. členom ZSTSPJS v letu 2025 ne bo uskladila, v letih 2026, 2027 in 2028 pa samo če rast življenjskih potrebščin preseže 1,8, 1,6 in 1 odstotek.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
ZSTSPJS je na novo uredil plačne skupine in plačne podskupine, ki so:
Plačne skupine | Plačne podskupine |
A – Funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih | A1 – Predsednik republike in funkcionarji izvršilne oblasti A2 – Funkcionarji zakonodajne oblasti A3 – Funkcionarji sodne oblasti A4 – Funkcionarji v drugih državnih organih A5 – Funkcionarji v lokalnih skupnostih |
B – Poslovodni organi pri uporabnikih proračuna | B1 – Ravnatelji, direktorji, tajniki in drugi javni uslužbenci, ki opravljajo naloge poslovodenja |
C – Delovna mesta in nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih | C1 – Uradniki v drugih državnih organih C2 – Uradniki v državni upravi, upravah pravosodnih organov in upravah lokalnih skupnosti C3 – Policisti C4 – Vojaki C5 – Uradniki finančne uprave C6 – Inšpektorji, pravosodni policisti in drugi uradniki s posebnimi pooblastili C7 – Diplomati C8 – Specifična strokovno – tehnična delovna mesta C9 – Strokovno – tehnični in administrativni uslužbenci |
D – Delovna mesta na področju vzgoje, izobraževanja | D1 – Visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci D2 – Predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski učitelji in drugi strokovni delavci D3 – Vzgojitelji in ostali strokovni delavci v vrtcih D4 – Specifična delovna mesta na področju vzgoje in izobraževanja D5 – Specifična delovna mesta na področju visokega šolstva D9 – Administrativni, računovodski, tehnični in ostali delavci na področju vzgoje in izobraževanja |
E – Delovna mesta na področju zdravstva | E1 – Zdravniki in zobozdravniki E2 – Farmacevtski delavci E3 – Medicinske sestre in babice E4 – Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci E5 – Specifična delovna mesta na področju zdravstva E9 – Strokovno – tehnični in administrativni uslužbenci |
F – Delovna mesta na področju socialnega varstva | F1 – Strokovni delavci F2 – Strokovni sodelavci F3 – Specifična delovna mesta na področju socialnega varstva F9 – Strokovno – tehnični in administrativni uslužbenci |
G – Delovna mesta na področju kulture in medijev | G1 – Umetniški poklici G2 – Poklici na strokovnih področjih kulture in medijev G3 – Specifični poklici na področju kulture in medijev G9 – Administrativno – računovodski in tehnični poklici na področju kulture in medijev |
H – Delovna mesta in nazivi na področju znanosti | H1 – Raziskovalci H2 – Strokovni sodelavci H3 – Specifična delovna mesta na področju znanosti H9 – Administrativni, računovodski, tehnični in ostali delavci na področju znanosti |
I – Delovna mesta v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter pri drugih uporabnikih proračuna | I1 – Strokovni delavci I2 – Specifična strokovno – tehnična delovna mesta I9 – Strokovno – tehnični in administrativni uslužbenci |
K – Delovna mesta na področju obvezne socialne varnosti | K1 – Strokovni delavci K2 – Strokovni sodelavci K9 – Strokovno – tehnični in administrativni uslužbenci |
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
ZSTSPJS v 10. členu ureja spregled izobrazbe in sicer določa, da ne glede na zakon, ki ureja javne uslužbence, lahko delodajalec v javnem sektorju, v primeru, ko zahtevana izobrazba za zasedbo delovnega mesta ni določena z zakonom oziroma ne gre za reguliran poklic kot ga določa zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (v nadaljnjem besedilu: reguliran poklic), nobeden od prijavljenih kandidatov za prosto delovno mesto za nedoločen čas pa ne izpolnjuje pogoja zahtevane izobrazbe za opravljanje dela, z enim od prijavljenih kandidatov, ki ima izobrazbo, ki ustreza za eno raven nižjemu tarifnemu razredu in izpolnjuje druge pogoje za zasedbo delovnega mesta, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta na delovnem mestu do vključno VI. tarifnega razreda, če je taka zaposlitev nujna zaradi nemotenega opravljanja dela.
Če v postopku ponovne objave prostega delovnega mesta iz prejšnjega odstavka ni bil prijavljen noben kandidat, ki izpolnjuje vse pogoje, ali če noben kandidat, ki izpolnjuje vse pogoje, ne sklene ponujene pogodbe o zaposlitvi, lahko delodajalec z javnim uslužbencem iz prejšnjega odstavka sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZSTSPJS določa, da lahko delodajalec na javnem natečaju zaposli tudi osebo, ki ne izpolnjuje pogojev izobrazbe, če:
- gre za delo na delovnem mestu do VI tarifnega razreda,
- ima kandidat izobrazbo, ki je za eno stopnjo nižja od zahtevane,
- ni bil na javni natečaj prijavljen noben kandidat z ustrezno izobrazbo in
- ne gre za reguliran poklic.
Seznam reguliranih poklicev najdete tukaj.
ZSTSPJS nadalje določa, da lahko delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi z javnim uslužbencem, ki ne izpolnjuje pogoja zahtevane izobrazbe, če gre za delovno mesto do vključno VII/2. tarifnega razreda na področju zagotavljanja upravljanja in varnosti informacijsko-komunikacijskih sistemov, javni uslužbenec pa ima najmanj izobrazbo, ki ustreza V. tarifnemu razredu pod pogojem, da bo v obdobju poskusnega dela v trajanju šest mesecev izkazal znanja in kompetence, potrebne za uspešno opravljanje del in nalog za delovno mesto v višjem tarifnem razredu.
Po novem zakonu lahko delodajalec v javnem sektorju za opravljanje nalog na področju upravljanja in varnosti informacijsko-komunikacijskih sistemov, zaposli tudi javnega uslužbenca, ki ima izobrazbo, ki ustreza V. tarifnemu razredu, na delovno mesto v VII/2 tarifnemu razredu, če bo javni uslužbenec v šestmesečnem poskusnem obdobju izkazal vsa potrebna znanja in kompetence.
Določba o spregledu izobrazbe velja pet let od začetka uporabe ZSTSPJS.
Šteje se, da javni uslužbenci, ki so se zaposlili v obdobju veljavnosti določb o spregledu izobrazbe, izpolnjujejo pogoj izobrazbe za zasedbo tega delovnega mesta tudi po prenehanju veljavnosti tega člena.
ZSTSPJS v 21. členu določa, da se, kadar javni uslužbenec po prekinitvi delovnega razmerja v javnem sektorju ponovno sklene pogodbo o zaposlitvi pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju, za namen določitve plačnega razreda pod pogoji iz 17. in 18. člena tega zakona šteje, da se delovno razmerje nadaljuje brez prekinitve.
Novi zakon je uzakonil možnost prenosa napredovanj kljub prekinitvi delovnega razmerja v javni upravi. Delodajalec mora javnemu uslužbencu, ki je svoje delo v javni upravi prekinil in delovno razmerje nadaljeval v gospodarstvu, v primeru vrnitve na delo v javni sektor, priznati vsa napredovanja, ki jih je dosegel pred prenehanje delovnega razmerja v javnem sektorju.
ZSTSPJS v 22. členu določa, da se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi znotraj javnega sektorja uvrsti v plačni razred, ki je za največ deset plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, če:
- ima najmanj toliko let delovne dobe na primerljivih delovnih mestih, kot bi jih v skladu s tretjim odstavkom 25. člena tega zakona potreboval za napredovanja za toliko plačnih razredov, za kolikor ga predstojnik višje uvrsti na podlagi tega odstavka,
- ima posebna znanja, kompetence, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela na tem delovnem mestu in niso pogoj za zasedbo delovnega mesta ali če za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi in
- so v letnem finančnem načrtu zagotovljena finančna sredstva v okviru stroškov dela.
Novi zakon daje predstojniku organa možnost, da ob zaposlitvi javnega uslužbenca, brez soglasja pristojnega organa, tega javnega uslužbenca, uvrsti v do 10 plačnih razredov višji plačni razred od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta, če:
- ima toliko let delovne dobe, kolikor bi jih potreboval za napredovanje v javnem sektorju,
- ima kompetence in znanja, ki so pogoj za opravljanje dela, niso pa pogoj za zasedbo delovnega mesta in
- ima organ zagotovljena sredstva.
Takšno uvrstitev v višji plačni razred, ob izpolnjevanju zgornjih pogojev, lahko izvede predstojnik sam brez predhodnega soglasja.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
ZSTSPJS v istem členu nadalje določa, da se lahko javnega uslužbenca pod pogoji, da ima kompetence in znanja ter, da so zagotovljena finančna sredstva v organu, ob zaposlitvi, premestitvi, sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto pri istem ali drugem delodajalcu ali med trajanjem pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu s soglasjem pristojnega organa uvrsti v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva. Soglasje za uvrstitev podajo:
- za javnega uslužbenca, zaposlenega v organih državne uprave in v Javnem gospodarskem zavodu Protokolarne storitve Republike Slovenije, vlada,
- za javnega uslužbenca, zaposlenega v organih lokalne skupnosti, župan,
- za javnega uslužbenca, zaposlenega pri posrednih uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj je država, financer pa država ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), pristojni minister,
- za javnega uslužbenca, zaposlenega pri ZZZS in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pristojni minister,
- za javnega uslužbenca, zaposlenega pri posrednih uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj in financer je lokalna skupnost, župan,
- za javnega uslužbenca, zaposlenega v vrtcu, ki je organizacijska enota osnovne šole, župan,
- za javnega uslužbenca, zaposlenega pri posrednih uporabnikih proračuna, pri katerih je ustanovitelj lokalna skupnost, financer pa država ali ZZZS, župan v soglasju s pristojnim ministrom,
- za javnega uslužbenca, zaposlenega na sodiščih, predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije,
- za javnega uslužbenca, zaposlenega na državnem tožilstvu, generalni državni tožilec,
- za javnega uslužbenca, zaposlenega na državnem odvetništvu, generalni državni odvetnik,
- za javnega uslužbenca, zaposlenega na univerzah ali članicah univerz, upravni odbor univerze,
- za javne uslužbence, zaposlene v javnem zavodu Radiotelevizija Slovenija, svet zavoda.
Novi zakon, za razliko od ZSPJS, daje možnost, da v soglasju pristojnega organa, javnega uslužbenca, če ima posebna znanja in kompetence, tudi med trajanjem pogodbe o zaposlitvi uvrsti v plačni razred, ki je do 5 plačnih razredov višji od izhodiščnega.
ZSPJS je to možnost dopuščal samo ob zaposlitvi in premestitvi na drugo delovno mesto, medtem ko ZSTSPJS, to možnost daje ob zaposlitvi, premestitvi in tudi med trajanjem pogodbe o zaposlitvi.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
ZSTSPJS določa, da se lahko javnega uslužbenca pod pogoji, da ima kompetence in znanja ter, da so zagotovljena finančna sredstva v organu, ob zaposlitvi, premestitvi, sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto pri istem ali drugem delodajalcu ali med trajanjem pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu s soglasjem pristojnega organa uvrsti v plačni razred, ki je od šest do največ deset plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, če ima najmanj tretjino let delovne dobe na primerljivih delovnih mestih, kot bi jih v skladu s tretjim odstavkom 25. člena tega zakona potreboval za napredovanja za toliko plačnih razredov, za kolikor predlaga predstojnik višjo uvrstitev na podlagi tega odstavka. Višja uvrstitev v skladu s prejšnjim stavkom je možna na podlagi izdanega soglasja, ki ga podajo pristojni soglasjedajalci iz prejšnjega odstavka.
Novi zakon daje možnost uvrstitve javnega uslužbenca tudi v višji plačni razred za več kot pet v primeru, da ima poleg pogojev kompetenc in finančnih sredstev tudi tretjino delovne dobe, ki je potrebna za napredovanje, vendar ne več kot 10 plačnih razredov. Pogoji za takšno uvrstitev so:
- tretjina let delovne dobe, ki je potrebna za napredovanje za predlagane plačne razrede,
- posebna znanja in kompetence,
- zagotovljena sredstva v finančnem proračunu in
- soglasje pristojnega organa.
ZSTSPJS za razliko od ZSPJS določa, da se pripravniku določi osnovna plača na podlagi uvrstitve delovnega mesta oziroma naziva, na katerem lahko pripravnik delo opravlja neposredno po opravljenem pripravništvu oziroma izpitu, določenem po posebnih predpisih, in sicer tako, da je njegova osnovna plača za čas pripravništva za štiri plačne razrede nižja od osnovne plače tega delovnega mesta oziroma naziva.
ZSTSPJS določa za štiri razrede nižjo plačo v dobi pripravništva za razliko od ZSPJS, ki določa šest plačnih razredov nižjo plačo v pripravniški dobi.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
ZSTSPJS v 24. členu določa, da v primerih, določenih s posebnim zakonom, se lahko osnovna plača javnega uslužbenca, ki sklene delovno razmerje za določen čas, poveča za določeno število plačnih razredov, pri čemer se kot osnova upošteva plačni razred ustreznega delovnega mesta oziroma naziva. Javnega uslužbenca na podlagi prejšnjega stavka ni mogoče uvrstiti v višji plačni razred, kot znaša končni plačni razred delovnega mesta oziroma naziva.
Tu gre predvsem za delovna mesta, ki so vezana na zaupanje ministrov in funkcionarjev, ki se po novem lahko uvrstijo v plačni razred, ki je do 10 plačnih razredov višji od izhodiščnega, medtem ko je prejšnji zakon dovoljeval povišanje za zgolj 5 plačnih razredov.
ZSTSPJS v 95. členu določa, da se plačni razred delovnega mesta in naziva, ki je podlaga za prevedbo, določi tako, da se izhodiščnemu plačnemu razredu delovnega mesta in naziva, veljavnemu na dan 31. decembra 2024, prišteje število plačnih razredov zaradi odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, določenih v aktu za uvrščanje.
Za nova delovna mesta in nazive se z aktom za uvrščanje za namen prevedbe določijo izhodiščni plačni razred pred odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah, v katerega bi bilo delovno mesto uvrščeno na dan 31. decembra 2024, in število plačnih razredov zaradi odprave nesorazmerij v osnovnih plačah.
Plačni razred, določen v skladu s prejšnjim odstavkom, se prevede v plačni razred v skladu s Prilogo 4, ki je sestavni del ZSTSPJS.
Izjemoma se prevedeni plačni razred iz prejšnjega stavka v aktu za uvrščanje lahko korigira zaradi ohranitve ustreznih razmerij pri vrednotenju osnovnih plač.
Prevedeni oziroma korigirani plačni razred predstavlja izhodiščni plačni razred delovnega mesta in naziva ter se določi v aktu za uvrščanje in v aktih o sistemizaciji.
Prevedba delovnega mesta se bo uredila v aktu za uvrščanje, se pravi v kolektivni pogodbi, uredbi vlade ali drugem aktu organa. Prevedbe se izvedejo glede na plačni razred delovnega mesta na dan 31. 12. 2024, h kateremu se dodajo plačni razredi za odpravo plačnih nesorazmerij. Ko se določi plačni razred delovnemu mestu, se prevede v novo plačno lestvico, kot to določa priloga 4 ZSTSPJS.
Pripravniku, ki ima na dan 31. decembra 2024 določeno plačo v skladu z 9.a členom ZSPJS se plačni razred ne prevede, ampak se mu 1. januarja 2025 plačni razred določi na način, da se prevedeni plačni razred delovnega mesta ali naziva, na katerem lahko pripravnik opravlja delo neposredno po opravljenem pripravništvu, zniža za štiri plačne razrede.
Pripravnik se od 1. januarja naprej uvrsti v štiri plačne razrede nižji plačni razred, kot ga določa kolektivna pogodba za delovno mesto, na katerem bo svoje delo po pripravništvu opravljal.
Javnim uslužbencem plačne skupine B, ki na dan 31. decembra 2024 zasedajo delovno mesto plačne skupine B, se za namen določitve plače po prenehanju mandata opravi prevedba plačnih razredov javnega uslužbenca na delovnem mestu na dan 31. decembra 2024, ki ga je zasedal pred nastopom mandata.
Direktorjem se po prenehanju plače določi prevedba plačnega razreda na dan 31. 12. 2024 za delovno mesto, ki ga je zasedal pred nastopom funkcije, dodajo se mu plačni razredi napredovanj na tem delovnem mestu in plačni razredi za odpravo nesorazmerij ter plačni razredi za namen napredovanj javnih uslužbencev po zaključku mandata skladno z ZSPJS in uredbo o napredovanju javnih uslužbencev.
ZSTSPJS določa, da se javni uslužbenec ne sme uvrstiti v nižji plačni razred, kot je seštevek izhodiščnega plačnega razreda korigiranega delovnega mesta oziroma naziva in števila plačnih razredov napredovanj javnega uslužbenca, doseženih na tem delovnem mestu ali nazivu do vključno 31. decembra 2024. Tako prevedeni plačni razred javnega uslužbenca lahko presega končni plačni razred delovnega mesta oziroma naziva.
Akti za uvrščanje se v skladu s 95. členom tega zakona izdajo oziroma sklenejo najpozneje 30 dni pred začetkom uporabe tega zakona. Akti o sistemizaciji se v skladu z akti za uvrščanje iz prejšnjega odstavka sprejmejo najpozneje 15 dni pred začetkom uporabe tega zakona.
Nove pogodbe o zaposlitvi oziroma aneksi k pogodbam o zaposlitvi, v katerih se določi prevedba plače javnega uslužbenca v skladu s 96. in 97. členom ZSTSPJS, se sklenejo v 15 dneh po uveljavitvi aktov o sistemizaciji.
Kolektivne pogodbe in akti za uvrščanje delovnih mest morajo biti sprejeti najkasneje do 1. 12. 2024, sistemizacije delovnih mest, ki jih morajo sprejeti delodajalci pa najkasneje do 16. 12. 2024. Nove pogodbe o zaposlitvi oziroma aneksi se sklenejo najpozneje do 31. 12. 2024.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
ZSTSPJS določa, da se javnim uslužbencem plačne skupine B, ki zasedajo delovno mesto plačne skupine B ob začetku uporabe tega zakona, določi plača v skladu z uredbo, ki določa plače direktorjev v javnem sektorju. V aktu o sistemizaciji se določijo tudi delovna mesta javnih uslužbencev plačne skupine B.
Aneksi k pogodbam o zaposlitvi, v katerih se določi plača funkcionarjem in javnim uslužbencem v plačne skupine B, se sklenejo v 15 dneh po uveljavitvi aktov o sistemizaciji.
Plače direktorjev se določijo v posebni uredbi, treba pa jih je sistemizirati tudi v aktu o sistemizaciji ter jim izdati aneks k pogodbi o zaposlitvi najkasneje do 31. 12. 2024.
ZSTSPJS, določa, da funkcionarji in javni uslužbenci pridobijo pravico do izplačila višje plače v skladu s plačnim razredom, v katerega se uvrstijo, postopno:
- s 1. januarjem 2025 javni uslužbenci pridobijo pravico do izplačila celotnega zneska do vrednosti minimalne plače za leto 2025,
- razlika iz 1. točke tega odstavka oziroma v primeru 2. točke tega odstavka razlika med vrednostjo plačnega razreda, v katerega se uvrstijo na dan 1. januarja 2025 in med minimalno plačo za leto 2025, se izplača na naslednji način:
- s 1. januarjem 2025 pridobijo pravico do izplačila 12 odstotkov razlike, vendar ne manj kot 100 evrov; če razlika ne dosega 100 evrov, se izplača v celoti,
- s 1. oktobrom 2025 pridobijo pravico do izplačila 12 odstotkov razlike, vendar ne manj kot 100 evrov; če preostanek razlike ne dosega 100 evrov, se izplača v celoti,
- s 1. junijem 2026 pridobijo pravico do izplačila 12 odstotkov razlike, vendar ne manj kot 70 evrov; če preostanek razlike ne dosega 70 evrov, se izplača v celoti,
- s 1. decembrom 2026 pridobijo pravico do izplačila 15 odstotkov razlike, vendar ne manj kot 50 evrov; če preostanek razlike ne dosega 50 evrov, se izplača v celoti,
- s 1. julijem 2027 pridobijo pravico do izplačila 15 odstotkov razlike, vendar ne manj kot 100 evrov; če preostanek razlike ne dosega 100 evrov, se izplača v celoti,
- s 1. januarjem 2028 pridobijo pravico do izplačila preostanka razlike.
Razlika v plači se javnemu uslužbencu izplača postopoma od 1. 1. 2025 do 1. 1. 2028. Funkcionarjem, ki opravljajo ali nastopijo funkcije izvršilne oblasti (predsednik vlade, minister podpredsednik vlade, minister, državni sekretar in generalni sekretar vlade), in funkcionarjem, ki opravljajo ali nastopijo funkcije zakonodajne oblasti do izteka mandatnega obdobja državnega zbora, ki teče ob začetku uporabe tega zakona, ne izplačuje razlika v plači, kar pomeni, da se višje plače pri funkcionarjih uporabljajo šele z naslednjim mandatom.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
Za izvedbo prevedbe in določitve postopne pridobitve pravice do plače v prehodnem obdobju v skladu z ZSTSPJS proračunski uporabniki obvezno uporabljajo aplikacijo, ki jo pripravi ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, in jo objavi na svoji spletni strani.
ZSTSPJS je uredil tudi spregled izobrazbe za javni uslužbenci, ki so na dan začetka uporabe tega zakona že daljši čas zaposleni pri delodajalcih v javnem sektorju, in sicer so lahko premeščeni ali sklenejo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto v višjem tarifnem razredu, tudi če imajo pridobljeno nižjo raven izobrazbe od zahtevane za to delovno mesto, pa ne gre za reguliran poklic, pod naslednjimi pogoji:
- če ima izobrazbo, ki ustreza dve ravni nižjemu tarifnemu razredu, ter je najmanj 15 let zaposlen pri delodajalcih v javnem sektorju na delovnih mestih, na katerih je opravljal istovrstna dela in naloge, in pri tem izkazal ustrezna znanja in kompetence, potrebne za uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu v VI. ali VII/1. tarifnemu razredu ali
- če ima izobrazbo, ki ustreza eni ravni nižjemu tarifnemu razredu, ter je najmanj deset let zaposlen pri delodajalcih v javnem sektorju na delovnih mestih, na katerih je opravljal istovrstna dela in naloge, in pri tem izkazal ustrezna znanja in kompetence, potrebne za uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu v VI. ali VII/1. tarifnemu razredu ali
- če ima izobrazbo, ki ustreza največ dve ravni nižjemu tarifnemu razredu, ter je najmanj deset let zaposlen pri delodajalcih v javnem sektorju na delovnih mestih, na katerih je opravljal istovrstna dela in naloge, in pri tem izkazal ustrezna znanja in kompetence, potrebne za uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu v V. ali nižjem tarifnemu razredu.
Javni uslužbenci, ki so na dan pričetka uporabe ZSTSPJS zaposleni v javni upravi, so lahko premeščeni na delovna mesta v VI. In VII/1 tarifnem razredu, za katera ne izpolnjujejo pogoja izobrazbe, če:
- imajo 15 let delovne dobe pri delodajalcu v javnem sektorju in ima izobrazbo, ki ustreza dve ravni nižjemu tarifnemu razredu,
- imajo 10 let delovne dobe pri delodajalcu v javnem sektorju in imajo izobrazbo, ki ustreza eni ravni nižjemu tarifnemu razredu,
- zaposlen je moral biti na delovnem mestu, na katerem je opravljal istovrstna dela in naloge,
- in izkazuje kompetence in znanja za uspešno opravljanje dela na delovnem mestu v višjem tarifnem razredu.
Javni uslužbenci, ki so na dan pričetka uporabe ZSTSPJS zaposleni v javni upravi, so lahko premeščeni na delovna mesta v V. ali nižjem tarifnem razredu, za katera ne izpolnjujejo pogoja izobrazbe, če:
- imajo 10 let delovne dobe pri delodajalcu v javnem sektorju in imajo izobrazbo, ki ustreza največ dve ravni nižjemu tarifnemu razredu,
- zaposlen je moral biti na delovnem mestu, na katerem je opravljal istovrstna dela in naloge,
- in izkazuje kompetence in znanja za uspešno opravljanje dela na delovnem mestu v višjem tarifnem razredu.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
ZSTSPJS v 113. členu določa, da se javnim uslužbencem, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu pred 1. aprilom 2023 in zaradi omejitve iz drugega odstavka 7. člena ZSPJS pod pogoji iz prvega odstavka 20. člena ZSPJS s prejšnjega delovnega mesta niso prenesli vseh doseženih plačnih razredov napredovanj, v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona ponovno določi plačni razred tako, da se jim upoštevajo vsi plačni razredi napredovanj, ki so jih dosegli na prejšnjem delovnem mestu.
Javni uslužbenci pridobijo pravico do višje plače v skladu s prejšnjim odstavkom s 1. januarjem 2025.
Iz navedenega izhaja, da določilo, ki določa, da je pri premestitvi ali zaposlitvi na drugem delovnem mestu ohranitev plačnih razredov napredovanja možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah, ki ga je vseboval 20. člen ZSPJS, ne velja več.
Po novi zakonodaji javni uslužbenec prenese napredovanja tudi ob zaposlitvi na delovnem mestu, ki ni v isti plačni skupini, kot njegovo trenutno delovno mesto.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
Določbe, ki urejajo del plače za delovno uspešnost iz 1. točke 29. člena tega zakona, se začnejo uporabljati 1. januarja 2026. Do takrat se za izplačevanje delovne uspešnosti za javne uslužbence v plačnih skupinah od B do K uporabljajo določbe prve in druge alineje 21. člena in od 22. do 22.e člena ZSPJS, določbe od 27. do 34. člena in Priloga 2 Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17, 80/18, 136/22 in 12/24), Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08, 89/08 in 175/20), 7. člen Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18, 30/18, 116/21, 180/21, 29/22, 89/22, 112/22, 157/22, 25/23, 64/23 in 79/23) ter pravilniki, izdani na podlagi tretjega odstavka 22.a člena ZSPJS.
Do 1. januarja 2026 se s predpisi in kolektivnimi pogodbami v skladu s tem zakonom uveljavijo kriteriji za določitev dela plače za delovno uspešnost.
V obdobju od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027 se za izplačilo dela plače za delovno uspešnost iz prve alineje prvega odstavka 31. člena in 57. člena tega zakona nameni enak odstotek sredstev za osnovne plače, kot je veljal v letu 2024.
Delovna uspešnost se do 31. 12. 2026 še vedno izplačuje v obsegu in po pravilih, kot ga določa ZSPJS, se pravi javni uslužbenci v letu 2025 prejmejo:
- redno delovno uspešnost,
- delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in
- delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu,
kot to določa ZSPJS.
Če potrebujete pomoč pri urejanju plač po novem, nas kontaktirajte.