Skip to content 
Napredovanje javnih uslužbencev po novem
Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSTSPJS) je napredovanje javnih uslužbencev uredil na novo in ga v celoti spremenil.
Kot smo v prispevku z naslovom »Prenova plačnega sistema v javnem sektorju«, je ZSTSPJS prinesel bistvene spremembe na področju plač v javnem sektorju in jih je težko strniti v en sam prispevek, zato smo se odločili na napišemo serijo prispevkov na temo prenove plačnega sistema v javnem sektorju.
V tem prispevku vam bomo predstavili spremembe na področju napredovanja javnih uslužbencev po novem in prikazali razliko med ZSTSPJS in Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS).
Več prispevkov na temo javnega naročanja, varstva osebnih podatkov in delovnega prava, si lahko preberete tukaj.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
Kako je napredovanje javnih uslužbencev urejal oziroma ureja ZSPJS?
ZSPJS v 16. členu določa, da lahko javni uslužbenec na podlagi tega zakona na delovnem mestu oziroma v nazivu napreduje v višji plačni razred. O tem napredovanju odloča pristojni organ oziroma predstojnik.
Javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posameznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov, javni uslužbenci, kjer ni mogoče napredovati v naziv, lahko na delovnem mestu napredujejo največ za deset plačnih razredov.
Če z napredovanjem na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v naziv, skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov, je v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov.
Javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, če izpolnjuje predpisane pogoje. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred.
Za napredovalno obdobje se upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe.
Javni uslužbenec oziroma funkcionar, ki napreduje v višji plačni razred, v naziv oziroma v višji naziv, pridobi pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom 1. decembra leta, v katerem je napredoval.
Pravno svetovanje
Prvi odstavek 17. člena ZSPJS določa, da je pogoj za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju. Delovna uspešnost se ocenjuje glede na:
- rezultate dela,
- samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,
- zanesljivost pri opravljanju dela,
- kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter
- druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.
ZSPJS določa (velja do 31. 12. 2024), da lahko javni uslužbenec:
- na delovnem mestu napreduje vsaka tri leta,
- napreduje za en ali dva plačna razreda,
- na delovnem mestu napreduje v nazivih in plačnih razredih,
- v nazivu napreduje za največ pet plačnih razredov, če se delovno mesto izvaja v dveh ali več nazivih, lahko v vseh nazivih napreduje skupaj za največ deset plačnih razredov,
- v višji plačni razred napreduje na podlagi ocene za delovno uspešnost, izražene v točkah (1, 2, 3, 4 in 5).
Predstojnik organa mora pogoje za napredovanje javnih uslužbencev preveriti vsaj enkrat letno. Javni uslužbenec, ki napreduje v plačni razred, pridobi pravice iz višjega plačnega razreda 1. decembra v letu, ko je napredoval.
ZSPJS v 17. členu tudi določa, da se postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje po tem zakonu za javne uslužbence v organih državne uprave, v upravah lokalnih skupnosti, v pravosodnih organih, v javnih zavodih in drugih uporabnikih proračuna določi z uredbo vlade.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (v nadaljevanju uredba za napredovanje v razrede) v 3. členu določa, da se preverjanje izpolnjevanja pogojev izvede na osnovi treh letnih ocen delovne uspešnosti. Letna ocena delovne uspešnosti se opravi na osnovi elementov iz prvega odstavka 17. člena ZSPJS.
Ocena delovne uspešnosti javnega uslužbenca je lahko: odlično, zelo dobro, dobro, zadovoljivo in nezadovoljivo.
Uredba za napredovanje v razrede v 4. členu določa, da se javne uslužbence, ki so pri proračunskem uporabniku zaposleni za določen ali nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, oceni enkrat letno. Postopek ocenjevanja javnega uslužbenca se izvede vsako leto najkasneje do 15. marca.
Pri postopku ocenjevanja se ocenijo javni uslužbenci, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev. Ocenijo se tudi tisti javni uslužbenci, ki so:
- zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev,
- odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu,
- odsotni več kot šest mesecev zaradi poklicne bolezni in
- odsotni zaradi starševskega varstva (porodniški dopust).
Uredba določa, da javni uslužbenec napreduje v višji plačni razred na podlagi treh ocen delovne uspešnosti. Javni uslužbenec je lahko ocenjen odlično (5), zelo dobro (4), dobro (3), zadovoljivo (2) in nezadovoljivo, javnega uslužbenca se oceni enkrat letno najkasneje do 15 marca, če je delo pri delodajalcu opravljal vsaj šest mesecev v preteklem letu.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
Uredba za napredovanje v palčne razrede v 5. členu določa, da se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev izvede vsako leto do 15. novembra za vse javne uslužbence.
Točke ocen se vpišejo v Evidenčni list napredovanja javnega uslužbenca v napredovalnem obdobju, Izpolnjevanje preverjanja pogojev se ugotovi na podlagi seštevka treh letnih ocen.
Za en plačni razred napredujejo tisti javni uslužbenci, ki v napredovalnem obdobju dosežejo:
- ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk,
- ob tretjem in četrtem najmanj 12 točk,
- ob petem najmanj 13 točk,
- ob nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk.
Javni uslužbenci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko napredujejo za največ dva plačna razreda, če ob prvem napredovanju dosežejo najmanj 14 točk, ob nadaljnjih napredovanjih pa 15 točk.
Javnemu uslužbencu, ki na podlagi seštevka treh letnih ocen ni zbral zadostnega števila točk za napredovanje, se ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje naslednje leto ob preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje. Javni uslužbenec napreduje, ko skupaj doseže tri ocene, ki pomenijo izpolnitev pogojev za napredovanje. Pri tem se upoštevajo tri najugodnejše ocene v obdobju od zadnjega napredovanja.
Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 5. člena uredbe za napredovanje v plačne razrede, napreduje javni uslužbenec za en plačni razred, če je v času od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve preteklo najmanj šest let in je v tem obdobju dosegel povprečno oceno najmanj dobro.
Uredba je v petem členu določila točke, ki omogočajo napredovanje javnih uslužbencev za en ali dva plačna razreda. Javni uslužbenec vedno napreduje za dva plačna razreda, če v treh letih doseže s tremi ocenami 15 točk oziroma 14 točk ob prvem napredovanju. V spodnjih primerih javni uslužbenec napreduje za en plačni razred, če:
- ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk,
- ob tretjem in četrtem najmanj 12 točk,
- ob petem najmanj 13 točk,
- ob nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk.
Ne glede na navedeno pa javni uslužbenec vsakih šest let napreduje za en plačni razred, če je njegova povprečna ocena vsaj dobro.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
Pri napredovanju javnih uslužbenec v nazive, se upoštevajo pravila Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive (v nadaljevanju Uredba za uradnike), ki v 3. členu določa pogoje za napredovanje, ki so:
- predpisana stopnja izobrazbe, delovne izkušnje in drugi pogoji, določeni z zakonom, podzakonskim aktom oziroma splošnim aktom delodajalca;
- da se naloge na delovnem mestu, na katerem uradnik dela, lahko opravljajo v višjem nazivu;
- dosežene ocene iz 5. člena te uredbe.
Uradnik ne more napredovati, če:
- je bila v času od zadnjega imenovanja uradnika v naziv ugotovljena njegova nesposobnost za opravljanje dela, dokler po ugotovljeni nesposobnosti ponovno ne izpolni pogojev za napredovanje po tej uredbi;
- mu je bil izrečen disciplinski ukrep opomina ali denarne kazni, dokler ukrep ni izbrisan iz evidence;
- je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, storjeno na delu ali v zvezi z delom, dokler navedena kazen ni izbrisana iz kazenske evidence.
Uredba za uradnike nadalje določa, da se za določitev ocene uradnika uporabljajo ocene, način in postopek ocenjevanja v skladu s predpisom, ki ureja napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred v organih državne uprave, pravosodnih organih in v upravah lokalnih skupnosti.
Uradnik napreduje, ko v nazivu iste stopnje, v času od zadnjega napredovanja, doseže trikrat oceno odlično ali štirikrat najmanj oceno zelo dobro ali petkrat najmanj oceno dobro. Uradnik napreduje tudi, ko glede na točkovanje ocen, določeno v uredbi, ki ureja napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred, doseže 16 točk v štirih letih, pri čemer se število točk, določenih za oceno zadovoljivo, ne upošteva.
Uradnik napreduje v naziv druge stopnje, ko v nazivu iste stopnje doseže petkrat oceno odlično ali šestkrat najmanj oceno zelo dobro.
Uradnik lahko napreduje v naziv prve stopnje, ko v nazivu iste stopnje doseže sedemkrat oceno odlično. V naziv prve stopnje ni mogoče napredovati na podlagi 8. člena te uredbe.
Pogoji za napredovanje javnih uslužbencev v nazive so predvsem izobrazba, delovne izkušnje in drugi pogoji, pogoj, da se lahko delovno mesto izvaja v več nazivih, in ocena delovne uspešnosti, ki jih javni uslužbenci pridobijo v skladu z Uredbo o napredovanju v plačne razrede.
Javni uslužbenec lahko napreduje v nazivu najprej v 3 letih in najkasneje v 7 letih, odvisno od ocen za delovno uspešnost. Lahko pa javni uslužbenec pospešeno napreduje, če je dobil vsaj eno oceno odlično in če izpolnjuje vse ostale pogoje, ki jih določa uredba za uradnike.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
Kako je napredovanje javnih uslužbencev urejeno po novem?
ZSTSPJS v 25. členu določa, da lahko javni uslužbenec na delovnem mestu oziroma v nazivu napreduje v višji plačni razred.
Na delovnih mestih, kjer je možno tudi napredovanje v višji naziv, je v posameznem nazivu možno napredovati za pet plačnih razredov, na delovnih mestih, kjer ni možno napredovati v naziv, pa je možno napredovati za deset plačnih razredov.
ZSTSPJS razredov, v katere je mogoče napredovati, ni drugače uredil kot ZSPJS, tako kot ZSPJS tudi ZSTSPJS določa, da lahko javni uslužbenec na delovnem mestu, ki se izvaja v nazivih napreduje največ pet plačnih razredov v vsakem nazivu in deset plačnih razredov na delovnem mestu.
ZSTSPJS v 25. členu nadalje določa, da javni uslužbenec vsakokrat napreduje za en plačni razred.
V prvi do tretji plačni razred delovnega mesta napreduje vsakič po dveh letih, v četrti do sedmi plačni razred delovnega mesta vsakič po nadaljnjih treh letih, v osmi in nadaljnji plačni razred delovnega mesta pa vsakič po nadaljnjih štirih letih (v nadaljnjem besedilu: časovno obdobje za napredovanje).
Javni uslužbenci na delovnih mestih, ki se ne opravljajo v nazivih, v času zaposlitve v javnem sektorju v tretji in peti plačni razred delovnega mesta napredujejo po polovici časovnega obdobja za napredovanje iz prejšnjega odstavka.
Javni uslužbenec, ki izpolni časovno obdobje za napredovanje od 2. decembra preteklega leta do vključno 1. junija tekočega leta, napreduje in pridobi pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom 1. junija tekočega leta.
Javni uslužbenec, ki izpolni časovno obdobje za napredovanje od 2. junija do vključno 1. decembra tekočega leta, napreduje in pridobi pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom 1. decembra tekočega leta.
Delodajalec javnemu uslužbencu izroči predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi najpozneje 15 dni pred izpolnitvijo pogojev za napredovanje.
V primeru napredovanja v naziv oziroma višji naziv na istem delovnem mestu se časovno obdobje za napredovanje ne prekine.
Časovno obdobje za napredovanje se ob premestitvi ali zaposlitvi na drugem delovnem mestu prekine in začne teči znova v naslednjih primerih:
- če gre za delovno mesto v višjem tarifnem razredu,
- ob prekinitvi delovnega razmerja v javnem sektorju, razen če gre za prekinitev delovnega razmerja, ki je krajša od 90 dni.
ZSTSPJS v 55. členu določa, da javni uslužbenci plačne skupine B ne napredujejo v višji plačni razred, se jim pa ob prenehanju mandata pri določitvi plače na novem delovnem mestu upoštevajo plačni razredi, ki bi jih dosegli, če bi v času trajanja mandata napredovali v časovnih obdobjih za napredovanje iz tega zakona.
ZSTSPJS je postopek napredovanja precej poenostavil, saj za napredovanje ni treba ocenjevati delovne uspešnosti javnih uslužbencev. Po novi zakonodaji javni uslužbenec, ki svoje delo opravlja na uradniškem delovnem mestu, napreduje za en plačni razred:
- v prvi do tretji plačni razred delovnega mesta napreduje vsakič po dveh letih,
- v četrti do sedmi plačni razred delovnega mesta vsakič po nadaljnjih treh letih in
- v osmi do deseti plačni razred delovnega mesta pa vsakič po nadaljnjih štirih letih.
Pri ocenjevanju delovne uspešnosti so se v praksi pokazali precejšnji problemi, saj je večina javnih uslužbencev, z namenom hitrejšega napredovanja in posledično dviganja precej nizkih plač, ocenjena z oceno odlično (5), kljub temu da je za takšno oceno treba dosegati nadpovprečne delovne rezultate, kar pa v večini primerov, seveda ni bilo tako.
ZSTSPJS določa tudi, da javni uslužbenci na delovnih mestih, ki se ne opravljajo v nazivih, lahko v času zaposlitve v javnem sektorju dvakrat napredujejo po polovici časovnega obdobja za napredovanje, in sicer v tretji in peti plačni razred delovnega mesta po polovici sicer določenega časovnega obdobja za napredovanje, v tretji plačni razred torej lahko napredujejo po enem letu, v peti plačni razred pa po letu in pol. Navedena določba se nanaša zgolj na delovna mesta, ki se ne opravljajo v nazivih.
Za delovna mesta, ki se opravljajo v enem nazivu (npr. delovno mesto Podsekretar v enem nazivu), razpolovitev časovnega obdobja za napredovanje v skladu s to določbo ne velja.
Prav tako se spremeni čas napredovanja, saj javni uslužbenec napreduje s 1. junijem, če je izpolnil pogoje v obdobju od 2. decembra preteklega leta do 1. junija tekočega leta. Če pa je izpolnil pogoje za napredovanje v času od 2. junija in 1. decembra, pa napreduje s 1. decembrom.
Novi zakon tudi določa, da se časovno obdobje za napredovanje ne prekine, če je javni uslužbenec napredoval v višji naziv. Začne pa novo časovno obdobje za napredovanje teči, če je javni uslužbenec premeščen na drugo delovno mesto v višjem tarifnem razredu in če je delovno razmerje v javnem sektorju prekinil za 90 ali več dni.
ZSTSPJS tako kot ZSPJS določa, da direktorji ne napredujejo v višji plačni razred, enako velja za funkcionarje, razen za sodnike in državne tožilce.
Napredovanje javnih uslužbencev v nazive bo Vlada RS uredila s posebno uredbo, do sprejema nove uredbe, še vedno veljata Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede in Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
ZSTSPJS v 27. členu določa pospešeno napredovanje javnih uslužbencev. Javni uslužbenec lahko napreduje za dva plačna razreda, če v časovnem obdobju za napredovanje delo opravlja bistveno nad pričakovanji pri večini kriterijev iz 28. člena tega zakona.
O pospešenem napredovanju odloči predstojnik ali poslovodni organ, v primeru, ko ima javni uslužbenec nadrejenega, ki spremlja delo in strokovno usposobljenost javnega uslužbenca, pa na predlog nadrejenega, s sklepom. Sklep mora vsebovati obrazložitev izpolnjevanja pogojev za pospešeno napredovanje.
Število javnih uslužbencev, ki napredujejo v skladu s tem členom v posameznem letu, ne sme presegati 10 odstotkov javnih uslužbencev, zaposlenih pri posameznem uporabniku proračuna 1. januarja v letu napredovanja, pri čemer se število javnih uslužbencev zaokroži navzgor.
ZSTSPJS je določil tudi možnost pospešenega napredovanja, in sicer za največ dva plačna razreda v posameznem časovnem odboju, pod pogojem, da javni uslužbenec opravlja delo visoko nad pričakovanji po večini naslednjih kriterijev:
- izvajanje nalog v skladu z veljavnimi standardi oziroma s pravili stroke in povezovanje znanj z različnih delovnih področij,
- obseg opravljenega in dodatnega dela,
- izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti in izvajanje nalog v skladu z določenimi roki,
- samostojnost pri opravljanju dela,
- natančnost pri opravljanju dela in pogostost napak,
- zmožnost prilagajanja nepredvidenim situacijam,
- medsebojno sodelovanje in skupinsko delo ter odnos do sodelavcev in uporabnikov storitev.
Pospešeno lahko napreduje največ 10 odstotkov zaposlenih v organu. Za pospešeno napredovanje se izda sklep, ki mora biti obrazložen po zgoraj navedenih kriterijih.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
ZSTSPJS v 26. členu določa zadržanje napredovanja javnega uslužbenca. Javnemu uslužbencu se časovno obdobje za napredovanje podaljša za eno leto, če predstojnik ali poslovodni organ, v primeru, ko ima javni uslužbenec nadrejenega, ki spremlja delo in strokovno usposobljenost javnega uslužbenca, pa na predlog nadrejenega, ugotovi, da javni uslužbenec v časovnem obdobju za napredovanje delo opravlja bistveno pod pričakovanji pri večini kriterijev iz 28. člena tega zakona.
O zadržanem napredovanju odloči predstojnik ali poslovodni organ s sklepom. Sklep mora vsebovati obrazložitev z navedbo utemeljenih razlogov za zadržano napredovanje. Sklep se izda najpozneje do izpolnitve časovnega obdobja za napredovanje posameznega javnega uslužbenca.
Napredovanje se javnemu uslužbencu ne more zadržati več kot enkrat v posameznem časovnem obdobju za napredovanje.
Zoper sklep o zadržanem napredovanju lahko javni uslužbenec v osmih delovnih dneh od vročitve sklepa zahteva preizkus utemeljenosti zadržanja napredovanja pred komisijo, ki jo imenuje predstojnik ali poslovodni organ v roku 15 dni od vložitve zahteve.
Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo trije javni uslužbenci, ki imajo najmanj enako raven izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto javnega uslužbenca, ki je zahteval preizkus. V komisijo so lahko imenovani tudi javni uslužbenci drugega proračunskega uporabnika.
Predstojnik, poslovodni organ in javni uslužbenec, ki zahteva preizkus, imajo pravico do udeležbe v preizkusu zadržanja napredovanja. Komisija opravi preizkus najpozneje v 15 dneh od njenega imenovanja.
Komisija o preizkusu odloči s sklepom, s katerim potrdi ali razveljavi zadržanje. Sklep komisije je dokončen.
ZSTSPJS je predvidel tudi zadržanje napredovanja, ki ga s sklepom izreče predstojnik organa v primerih, ko javni uslužbenec svoje delo opravlja bistveno pod pričakovanji po kriterijih za pospešeno napredovanje.
Javni uslužbenec lahko zoper sklep vloži pritožbo pri organu, ki sestavi komisijo za preizkus, ki mora odločiti o pritožbi delavca v 15 dneh. Sklep komisije je dokončen, ima pa javni uslužbenec možnost vložitve pritožbe na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja po Zakonu o javnih uslužbencih.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
Zaključek
ZSTSPJS je bistveno spremenil postopek napredovanja, saj je ukinil ocenjevanje delovne uspešnosti javnih uslužbencev ter napredovanje omejil zgolj na en plačni razred, razen v izjemnih okoliščinah.
Novi zakon je napredovanje poenostavil do te mere, da se za napredovanje javnih uslužbencev gleda zgolj časovno obdobje zaposlitve v javnem sektorju oziroma časovno obdobje od zadnjega napredovanja. Je pa zakon predvidel tudi prehodno obdobje med ZSPJS in ZSTSPJS.
V letih uporabe ZSPJS se je izkazalo, da ocenjevanje javnih uslužbencev ni bilo realno, saj se je ocenjevanje uporabljalo zgolj za višanje plače in je velika večina javnih uslužbencev prejela oceno odlično (5), s čimer so javni uslužbenci po treh letih napredovali za dva plačna razreda. Pojavljali pa so se tudi primeri, ko je nadrejeni, javne uslužbence, ki jim niso bili priljubljeni, kaznovali z nizkimi ocenami za delovno uspešnost in jim s tem onemogočali napredovanja. Nova ureditev takšna ravnanja onemogoča.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08, 113/09, 22/19 in 121/21) se za namen napredovanja uradnikov v višje nazive v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti uporablja do začetka uporabe nove ureditve napredovanja v nazive v zakonu, ki ureja javne uslužbence, za namen določitve letnega dopusta za delovno uspešnost zaposlenih, za katere velja zakon, ki ureja delavce v državnih organih, pa do ureditve v kolektivnih pogodbah za državne organe in lokalne skupnosti.
Če potrebujete pomoč pri urejanju plač po novem, nas kontaktirajte.