Skip to content 
Odpovedni rok
Odpovedni rok v delovnem pravu ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). V tem prispevku vam bomo pojasnili, kaj je odpovedni rok, kakšne odpovedne roke poznamo v delovnem pravu in kako dolgi so odpovedni roki. Pojasnili bomo tudi, kako odpovedni rok ureja Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU).
Več prispevkov na temo delovnega prava, javnega naročanja, varstva osebnih podatkov in še več, najdete tukaj.
Na portalu vam nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava, za vas pregledamo in pripravimo osnutke pravnih aktov, pomagamo vam v postopkih zaposlovanja in v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Kaj je odpovedni rok?
Odpovedni rok ščiti delavca in delodajalca, gre za obdobje od trenutka, ko delavec ali delodajalec odpovesta pogodbo o zaposlitvi, do trenutka, ko pogodba o zaposlitvi preneha veljati.
ZDR-1 določa, da lahko delavec in delodajalec odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, določenega s tem zakonom.
V teku odpovednega roka mora delavec svoje delo opravljati enako skrbno kot v času pred dano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec je dolžan delavcu v času odpovednega roka zagotoviti, plačilo za delo, v primeru, da je pogodbo o zaposlitvi odpovedal delodajalec, mora delavcu v času odpovednega roka izplačati nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden zaradi odsotnosti z dela z namenom iskanja nove zaposlitve.
ZDR-1 nadalje določa, da mora delodajalec v primeru odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, ki delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, o odpovedi pogodbe obvesti zavod za zaposlovanje in omogočiti delavcu odsotnost z dela najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela. Delodajalec delavcu za ta dan izplača nadomestilo plače v višini 70 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.
Kakšni so minimalni odpovedni roki ZDR-1?
Preden se sploh lahko pogovarjamo o minimalnih odpovednih rokih, je treba razčistiti, kdaj začne odpovedni rok sploh teči. ZDR-1 v 95. členu določa, da začne odpovedni rok teči naslednji dan po vročitvi odpovedi ali kasneje z dnem, ki ga v skladu s programom razreševanja presežnih delavcev v odpovedi pogodbe o zaposlitvi določi delodajalec.
Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ravno zato je ključnega pomena, da delodajalec in delavec lahko dokažeta dan vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 določa, da je, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela s strani delavca ali delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, odpovedni rok sedem dni.
ZDR-1 nadalje določa, da je v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca odpovedni rok:
- do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
- od enega leta zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.
S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot 60 dni.
Na portalu vam nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava, za vas pregledamo in pripravimo osnutke pravnih aktov, pomagamo vam v postopkih zaposlovanja in v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok:
- do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
- od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.
Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni.
Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga je odpovedni rok 15 dni.
Na portalu vam nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava, za vas pregledamo in pripravimo osnutke pravnih aktov, pomagamo vam v postopkih zaposlovanja in v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Pravno svetovanje
Kot izhaja iz navedenega, je, v primeru, ko pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec, lahko najdaljši odpovedni rok, 60 dni, če je tako določeno v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi. Če pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba dejavnosti, odpovednega roka ne ureja, je odpovedni rok:
- če delavec pri delodajalcu dela 364 dni ali manj, se pravi do enega leta, 15 dni,
- če delavec pri delodajalcu dela 365 dni ali več, se pravi od enega leta, 30 dni.
V primeru, če pogodbo o zaposlitvi, iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga, odpoveduje delodajalec, je najdaljši odpovedni rok lahko tudi 80 dni, razen, če drugače določi kolektivna pogodba dejavnosti, vendar ne manj kot 60 dni. Če kolektivna pogodba dejavnosti, odpovednega roka ne ureja, je odpovedni rok, ko pogodbo o zaposlitvi, iz poslovnih razlogov ali razlogov nesposobnosti, odpoveduje delodajalec:
- če je delavec pri delodajalcu zaposlen do 364 dni oziroma do enega leta, 15 dni,
- če je delavec pri delodajalcu zaposlen od 365 dni do 730 dni, oziroma od enega leta do dveh let, 30 dni,
- če je delavec pri delodajalcu zaposlen več kot dve leti, za vsako dodatno leto zaposlitve pri delodajalcu, 30 dni povečan za dva dni, vendar največ do 60 dni,
- če je delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 25 let, 80 dni.
Ko delodajalec, iz krivdnih razlogov, odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavcu, je odpovedni rok 15 dni. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, leta delovne dobe pri delodajalcu, nimajo vpliva pri dolžini odpovednega roka.
Ko delodajalec ali delavec pogodbo o zaposlitvi izredno odpovesta, pa le-ta preneha veljati z dnem vročitve odpovedi in odpovednega roka ni.
ZDR-1 v 96. členu določa, da se lahko delavec in delodajalec, s pisnim sporazumom, dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Iz česar izhaja, da se lahko delavec in delodajalec s pisnim sporazumom dogovorita tudi za krajši odpovedni rok, lahko pa se dogovorita tudi, da odpovednega roka ne bo, v obeh primerih, mora delodajalec delavcu izplačati ustrezno denarno povračilo.
Več o redni in izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, si lahko preberete v prispevku »Odpoved pogodbe o zaposlitvi« in v prispevku »Odpoved pogodbe o zaposlitvi: Kaj je novega?«.
Na portalu vam nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava, za vas pregledamo in pripravimo osnutke pravnih aktov, pomagamo vam v postopkih zaposlovanja in v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Kako je odpovedni rok urejen v javnem sektorju?
ZJU v 41. členu določa, da vlada v okviru skupnih izhodišč za sistemizacijo v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti, ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, določi trajanje odpovednega roka za posamezna delovna mesta, kadar pogodbo o zaposlitvi redno odpoveduje javni uslužbenec, vendar tako določen odpovedni rok ne sme biti daljši kot tri mesece. Določba glede odpovednega roka velja tudi za javne uslužbence v pravosodnih organih.
Vlada je z Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (v nadaljevanju Uredba), v 56. členu določila odpovedne roke, in sicer:
- za uradnike v VII. tarifnem razredu je odpovedni rok tri mesece,
- za strokovno-tehnične javne uslužbence v VII. tarifnem razredu je odpovedni rok dva meseca,
- za ostale javne uslužbence pa je odpovedni rok en mesec.
Uredba skladno z ZJU določa samo odpovedne roke v primeru, ko javni uslužbenci pogodbo o zaposlitvi, odpovedujejo redno. V primeru, ko pogodbo o zaposlitvi javnemu uslužbencu odpoveduje delodajalec, se spoštujejo odpovedni roki, ki jih določa ZDR-1.
Odpovedne roke javnih uslužbencev, ki so zaposleni v javnih zavodih, javnih agencijah ali javnih skladih, urejajo področne kolektivne pogodbe.
Kako je odpovedni rok urejen v področnih kolektivnih pogodbah?
Kolektivna pogodba – zasebni sektor | Odpovedni roki |
Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1. | |
Delodajalec in delavec se s pisnim dogovorom lahko dogovorita o skrajšanju odpovednega roka glede na zakonsko določeno trajanje. Delavec, ki je pri delodajalcu zaposlen več kot 25 let, ima odpovedni rok 70 dni. | |
Delavec lahko v času trajanja poskusnega dela kadar koli redno odpove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom. Delavec, ki je pri delodajalcu zaposlen več kot 25 let, ima v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga odpovedni rok 60 dni. | |
Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1. | |
Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 105/21, 137/22 in 109/23) | Delavec lahko v času trajanja poskusnega dela kadar koli odpove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom. Delodajalec lahko v času trajanja poskusnega dela odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela s sedemdnevnim odpovednim rokom ali pred iztekom poskusnega dela poda pozitivno oceno o uspešno opravljenem poskusnem delu. V pogodbi o zaposlitvi se lahko opredeli trajanje odpovednega roka za primer, ko delavec odpoveduje pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom. Ne glede na odstavek se delodajalec in delavec s pisnim dogovorom lahko dogovorita o skrajšanju odpovednega roka. |
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Uradni list RS, št. 56/18, 16/19, 12/20, 93/20, 87/22, 161/22 in 63/23) – veljavnost do 31. 12. 2024 | Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1. |
Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1. | |
Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1. | |
Delavec lahko v času trajanja poskusnega dela kadar koli redno odpove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom. Če delavec pisno odpove pogodbo o zaposlitvi, traja odpovedni rok 30 dni, razen če je drugače določeno s pogodbo o zaposlitvi. Ne glede na prejšnji odstavek se delodajalec in delavec s pisnim dogovorom lahko dogovorita o skrajšanju odpovednega roka. | |
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok: – do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni – od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni. Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni. Navedena omejitev velja tudi za delavce, ki so pri delodajalcu zaposleni nad 25 let. | |
Odpovedni rok znaša v primeru, da delavec pisno izjavi, da želi, da mu, preneha delovno razmerje: 1. za delavce I., II. in III. skupine – en mesec, 2. za delavce IV. in V. skupine – dva meseca, 3. za delavce VI. skupine – tri mesece, 4. za delavce VII., VIII. in IX. Skupine – štiri mesece. Kolektivna pogodba se uporablja samo za odpovedne roke pod točko 1. in 2., za delavce pod točko 3 in 4. pa se uporabljajo določbe ZDR-1, ker skladno z ZDR-1, odpovedni rok ne sme biti daljši od 60 dni. | |
Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1. | |
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (Uradni list RS, št. 192/21) | S pogodbo o zaposlitvi ali podjetniško kolektivno pogodbo je za primer redne odpovedi s strani delavca lahko dogovorjen daljši odpovedni rok od zakonskega, vendar ne daljši kot 60 dni. |
Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1. | |
Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1. | |
Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1. | |
Kolektivna pogodba za lesarstvo (Uradni list RS, št. 58/17, 51/18 in 45/19) | Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok: – 30 dni za delavce na delovnih mestih I. do III. stopnje zahtevnosti, – 60 dni za delavce na delovnih mestih IV. in višje stopnje zahtevnosti. Glede drugih odpovednih rokov se uporabljajo določila zakona o delovnih razmerjih. Če odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalec, ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju do 10 ur na mesec, najmanj po 2 uri skupaj. |
Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (Uradni list RS, št. 192/21 in 74/23) | Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1. |
Če pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec, je odpovedni rok 1 (en) mesec, če s kolektivno pogodbo pri delodajalcu ali pogodbo o zaposlitvi ni drugače določeno. V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga je odpovedni rok najmanj: – do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni, – od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni, – nad dve leti zaposlitve in do vključno 20 let pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni, – nad 20 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 65 dni, – nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, – nad 30 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 100 dni in – nad 35 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 120 dni. Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec delavcu iz razloga nesposobnosti, se upoštevajo odpovedni roki, določeni z zakonom. V času odpovednega roka ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela 4 (štiri) ure na teden zaradi iskanja nove zaposlitve. | |
Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja (Uradni list RS, št. 5/16) – tarifni del se uporablja do 22. 8. 2024. | Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1. |
Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1. | |
Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti (Uradni list RS, št. 202/21, 58/23 in 22/24) | Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1. |
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok za delavce, ki imajo: – do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni, – od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni, – nad 2 leti in do 15 let zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve za 2 dni, – nad 15 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, – nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 120 dni. Vsem, ki so v trenutku odpovedi vključeni v ODPZ, se jim odpovedni rok podaljša za dodatnih 30 dni. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Dogovor iz prejšnjega odstavka mora biti v pisni obliki. Če odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalec, ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj štiri ure na teden. Odsotnost iz predhodnega odstavka lahko delavec izrabi po urah, o čemer mora predhodno obvestiti nadrejenega. | |
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (Uradni list RS, št. 95/07 in 48/18) | Delodajalec lahko presežnemu delavcu, zaradi poslovnih razlogov, odpove pogodbo o zaposlitvi z naslednjim odpovednim rokom: – 45 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu, – 60 dni, če ima delavec najmanj pet let delovne dobe pri delodajalcu, – 90 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu, – 150 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu. Za delovno dobo pri delodajalcu se šteje delavčeva skupna delovna doba, v družbah iz 1., 2. in 3. alineje 1. točke 1. člena te pogodbe. V primeru, ko delodajalec odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, se upoštevajo naslednji odpovedni roki: – 45 dni, če ima delavec manj kot pet let delovne dobe pri delodajalcu, – 60 dni, če ima delavec najmanj pet let delovne dobe pri delodajalcu, – 75 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu, – 120 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu. Za delovno dobo pri delodajalcu se šteje delavčeva skupna delovna doba, v družbah iz 1., 2. in 3. alineje 1. točke 1. člena te pogodbe. V primeru, ko delodajalec odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavcu zaradi razloga nesposobnosti in ko se delodajalec in delavec dogovorita za ustrezno denarno povračilo namesto odpovednega roka, le to ne more biti nižje od plače, ki bi jo delavec prejel, če bi v času odpovednega roka delal. Delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi določi odpovedni rok v primerih, ko pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec, toda največ: – za dela I., II. in III. stopnje strokovne izobrazbe 1 mesec, – za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe 2 meseca, – za dela VI., VII., VIII. in IX. stopnje strokovne izobrazbe 3 mesece. Med odpovednim rokom ima delavec za iskanje nove zaposlitve pravico do 12-urne mesečne odsotnosti z dela z nadomestilom plače. Odsotnost lahko delavec porabi po urah v dogovoru z delodajalcem. Kolektivna pogodba, ko pogodbo odpoveduje delavec, se uporablja samo za odpovedne roke pod 1. in 2. alinejo, za delavce pod 3. alinejo, pa se uporabljajo določbe ZDR-1, ker skladno z ZDR-1, odpovedni rok ne sme biti daljši od 60 dni. |
Na portalu vam nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava, za vas pregledamo in pripravimo osnutke pravnih aktov, pomagamo vam v postopkih zaposlovanja in v postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Kolektivne pogodbe – javni sektor | Odpovedni roki |
Odpovedni rok znaša za delavce, ki so razporejeni v: – I., II, in III. tarifno skupino, največ 1 mesec – IV. in V. tarifno skupino, največ 2 meseca – VI. in VII. tarifno skupino, največ 3 mesece – VIII. tarifno skupino, največ 4 mesece – IX. tarifno skupino, največ 5 mesecev Odpovedni rok se lahko skrajša v sporazumu med delavcem in direktorjem. Ker ni specificirano, v katerih primerih, se ti odpovedni roki uporabljajo, se lahko, v primeru, da pogodbo odpoveduje delavec, uporabljajo samo odpovedni roki iz 1. in 2. alineje, za ostale določbe pa se uporablja ZDR-1. | |
Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1 in ZJU oziroma Uredbe. | |
Če delavec po svoji volji odpove pogodbo o zaposlitvi med trajanjem poskusnega dela, velja sedemdnevni odpovedni rok. Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok 30 dni. Daljši odpovedni rok, kadar pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec, je lahko dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi. | |
Odpovedni rok znaša za zaposlene, ki so razporejeni: – v III. tarifno skupino največ 1 mesec – v V. tarifno skupino največ 2 meseca – v VI. in VII. tarifno skupino največ 3 mesece. Odpovedni rok se lahko skrajša s sporazumom med zaposlenim in direktorjem. Med trajanjem odpovednega roka s strani delodajalca ima zaposleni pravico do 16 ur odsotnosti z dela na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve. To odsotnost lahko zaposleni izrabi po urah v dogovoru z direktorjem. Ker ni specificirano, v katerih primerih, se ti odpovedni roki uporabljajo, se lahko, v primeru, da pogodbo odpoveduje delavec, uporabljajo samo odpovedni roki iz 1. in 2. alineje, za ostale določbe pa se uporablja ZDR-1. | |
Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1 in ZJU oziroma Uredbe. | |
Dolžina odpovednega roka: – za delavce I., II. in III. skupine zahtevnosti 1 mesec – za delavce IV. in V. skupine zahtevnosti 2 meseca – za delavce VI. in VII. Skupine zahtevnosti 3 mesece – za delavce VIII. in IX. Skupine zahtevnosti 4 mesece. V času odpovednega roka ima delavec pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve. Delavec in ravnatelj zavoda se lahko sporazumeta o krajšem odpovednem roku. Sporazum mora biti sestavljen v pisni obliki. Ker ni specificirano, v katerih primerih, se ti odpovedni roki uporabljajo, se lahko, v primeru, da pogodbo odpoveduje delavec, uporabljajo samo odpovedni roki iz 1. in 2. alineje, za ostale določbe pa se uporablja ZDR-1. | |
Če preneha delovno razmerje po volji zdravnika, znaša odpovedni rok 3 mesece. Med trajanjem odpovednega roka ima zdravnik pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve. To odsotnost lahko zdravnik izrabi po urah v dogovoru z direktorjem. Kolektivna podoba ureja odpovedni rok v daljšem obdobju, kot to določa ZDR-1, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1. | |
Če preneha delovno razmerje po volji delavca in ni sporazumnega dogovora, znaša odpovedni rok: – za delavce I., II. in III. skupine zahtevnosti 1 mesec – za delavce IV. in V. skupine zahtevnosti 2 meseca – za delavce VI. skupine zahtevnosti 3 mesece – za delavce VII. in VII./2 skupine zahtevnosti 4 mesece – za delavce VIII. skupine zahtevnosti do 6 mesecev. Med trajanjem odpovednega roka ima delavec pravico do 16 ur odsotnosti z dela na mesec za iskanje nove zaposlitve. To odsotnost lahko delavec izrabi po urah v dogovoru z direktorjem. Kolektivna pogodba se uporablja samo za odpovedne roke pod 1. in 2. alinejo, za delavce pod 3., 4. in 5. alinejo, pa se uporabljajo določbe ZDR-1, ker skladno z ZDR-1, odpovedni rok ne sme biti daljši od 60 dni. | |
Če preneha delovno razmerje po volji delavca, znaša odpovedni rok: – za delavca I., II. in III. stopnje šolske izobrazbe 1 mesec, – za delavce IV. in V. stopnje šolske izobrazbe 2 meseca, – za delavce VI. in VII. stopnje šolske izobrazbe 3 mesece, – za delavce VII/2. in VIII. stopnje šolske izobrazbe 4 mesece. Odpovedni rok, naveden v predhodnem odstavku, se v sporazumu med delavcem in zavodom lahko skrajša. Med trajanjem odpovednega roka ima delavec pravico do 16 ur odsotnosti z dela na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve. To odsotnost lahko delavec izrabi po urah v dogovoru z direktorjem. Kolektivna pogodba se uporablja samo za odpovedne roke pod 1. in 2. alinejo, za delavce pod 3., 4. in 5. alinejo, pa se uporabljajo določbe ZDR-1, ker skladno z ZDR-1, odpovedni rok ne sme biti daljši od 60 dni. | |
Kolektivna pogodba za policiste (Uradni list RS, št. 41/12, 97/12, 41/14, 22/16 in 71/23) | Kolektivna podoba ne ureja odpovednega roka, tako da se za odpovedni rok uporabljajo določila ZDR-1. |
Če potrebujete pomoč pri urejanju delovno pravnih razmerij, nas kontaktirajte