Skip to content 
ESPD
ESPD ali enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila je urejen v 59. členu Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES in v 79. členu Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3).
V praksi se velikokrat pojavljajo vprašanja, kot so, kaj je ESPD, kdaj je potrebno ESPD obrazec uporabiti in kako ga pravilno izpolniti? Ravno zato smo se odločili na kratko predstaviti, kaj je ESPD kdaj in kako ga uporabiti.
Za več ostalih prispevkov s področja javnega naročanja, delovnega prava, varstva osebnih podatkov in še več, obiščite našo spletno stran, kjer si lahko preberete vse prispevke.
Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja javnega naročanja, naročnikom in ponudnikom ponujamo celovite pravne in tehnične rešitve s področja javnega naročanja
Kaj je ESPD?
Direktiva EU ESPD definira kot lastno izjavo, kot predhodni dokaz, da zadevni gospodarski subjekt izpolnjuje pogoje za oddajo ponudbe na javno naročilo. ZJN-3 v 79. členu določa, da ESPD predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila.
ESPD nadomešča različne obrazce, ki so jih države članice EU oziroma javni naročniki uporabljali v preteklosti, zato gospodarski subjekti lažje dostopajo do čezmejnih postopkov oddaje javnih naročil.
Gospodarski subjekt oziroma ponudnik z izpolnjenim obrazcem ESPD izjavlja, da gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, ni izrečena pravnomočna sodba za kazniva dejanja iz Kazenskega zakonika (KZ-1) ali za primerljiva kazniva dejanja, ki so jih izrekla tuja sodišča:
- terorizem (108. člen KZ-1),
- financiranje terorizma (109. člen KZ-1),
- ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj (110. člen KZ-1),
- novačenje in usposabljanje za terorizem (111. člen KZ-1),
- spravljanje v suženjsko razmerje (112. člen KZ-1),
- trgovina z ljudmi (113. člen KZ-1),
- sprejemanje podkupnine pri volitvah (157. člen KZ-1),
- kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1),
- goljufija (211. člen KZ-1),
- protipravno omejevanje konkurence (225. člen KZ-1),
- povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem (226. člen KZ-1),
- oškodovanje upnikov (227. člen KZ-1),
- poslovna goljufija (228. člen KZ-1),
- goljufija na škodo Evropske unije (229. člen KZ-1),
- preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti (230. člen KZ-1),
- preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji (231. člen KZ-1),
- preslepitev kupcev (232. člen KZ-1),
- neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen KZ-1),
- neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen KZ-1),
- ponareditev ali uničenje poslovnih listin (235. člen KZ-1),
- izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti (236. člen KZ-1),
- zloraba informacijskega sistema (237. člen KZ-1),
- zloraba notranje informacije (238. člen KZ-1),
- zloraba trga finančnih instrumentov (239. člen KZ-1),
- zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen KZ-1),
- nedovoljeno sprejemanje daril (241. člen KZ-1),
- nedovoljeno dajanje daril (242. člen KZ-1),
- ponarejanje denarja (243. člen KZ-1),
- ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (244. člen KZ-1),
- pranje denarja (245. člen KZ-1),
- zloraba negotovinskega plačilnega sredstva (246. člen KZ-1),
- uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva (247. člen KZ-1),
- izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje (248. člen KZ-1),
- davčna zatajitev (249. člen KZ-1),
- tihotapstvo (250. člen KZ-1),
- zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen KZ-1),
- oškodovanje javnih sredstev (257.a člen KZ-1),
- izdaja tajnih podatkov (260. člen KZ-1),
- jemanje podkupnine (261. člen KZ-1),
- dajanje podkupnine (262. člen KZ-1),
- sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263. člen KZ-1),
- dajanje daril za nezakonito posredovanje (264. člen KZ-1),
- hudodelsko združevanje (294. člen KZ-1).
Ponudnik oziroma gospodarski subjekt z obrazcem ESPD izjavlja tudi, da:
- ima predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do roka za oddajo ponudbe,
- ima poravnane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika,
- na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb, ni izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja,
- v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države pri njem ni ugotovil najmanj dveh kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek.
Ponudnik prav tako, skladno s 76. členom ZJN-3, z obrazcem ESPD izjavlja, da izpolnjuje pogoje, ki jih je naročnik v razpisni dokumentaciji javnega naročila zahteval. Naročnik lahko od ponudnikov zahteva izpolnjevanje naslednjih pogojev:
- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti,
- ekonomski in finančni položaj,
- tehnično in strokovno sposobnost.
Kot to določa 79. člen, lahko, če je primerno, obrazec ESPD vsebuje tudi izjavo, da ponudnik izpolnjuje objektivna pravila in merila iz 82. člena ZJN-3, ki vsebujejo pravila o zmanjšanju števila ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju.
Obrazec ESPD je izjava gospodarskega subjekta oziroma ponudnika, da izpolnjuje vse zakonske zahteve in vsa merila za sodelovanje v postopku javnega naročila. Naročnik lahko na podlagi obrazca ESPD pridobi vsa zahtevana potrdila od ponudnika.
ESPD ima obliko standardnega obrazca, ki ga Evropska komisija določi na podlagi drugega odstavka 59. člena Direktive 2014/24/EU in se zagotovi izključno v elektronski obliki.
Če ponudnik k oddani prijavi v postopku javnega naročila, obrazca ESPD ne priloži, ga naročnik pozove k dopolnitvi ponudbe, v primeru, da ponudnik ne dopolni svoje ponudbe, se izloči iz postopka. ESPD je ključnega pomena in je ga je potrebno k prijavi vedno priložiti, ko to zahteva zakonodaja ali pa naročnik sam.
Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja javnega naročanja, naročnikom in ponudnikom ponujamo celovite pravne in tehnične rešitve s področja javnega naročanja
Pravno svetovanje
Kdaj mora naročnik zahtevati ESPD?
Naročnik mora v postopkih javnih naročil, katerih ocenjena vrednost presega mejne vrednosti za objavo javnih naročil v Uradnem listu EU, od ponudnikov, vedno zahtevati izpolnitev obrazca ESPD.
Kakšne so nove mejne vrednosti za objavo javnih naročil v Uradnem listu EU, si lahko preberete v prispevku »Nove mejne vrednosti za objave javnih naročil v Uradnem listu EU«.
Naročniki zaradi čezmejnega sodelovanja ponudnikov i naročnikov, z obrazcem ESPD lažje pridobijo podatke iz uradnih evidenc draž članic.
ZJN-3 v 80. členu določa, da je Evropska komisija zaradi poenostavitve čezmejnega oddajanja ponudb, vzpostavila spletno zbirko potrdil e-Certis, ki jo lahko brezplačno uporabljajo naročniki in gospodarski subjekti, ministrstvo, pristojno za javna naročila, pa zagotovi nenehno posodabljanje v tej zbirki shranjenih informacij v zvezi s potrdili in drugimi oblikami listinskih dokazov.
V postopku naročila male vrednosti lahko naročnik zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali drugo lastno izjavo. Drugi odstavek 47. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik v postopku naročila male vrednosti uporabi obrazec ESPD ali pa katere druge listine in naročnika ne zavezuje k uporabi obrazca ESPD.
Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja javnega naročanja, naročnikom in ponudnikom ponujamo celovite pravne in tehnične rešitve s področja javnega naročanja
Kako izpolniti ESPD?
Ponudnik mora v obrazcu ESPD navesti resnične podatke, saj le ta izraža njegovo resnično voljo in je za podajo krive izjave tudi odgovoren.
Obrazec ESPD se izpolni elektronsko na spletni povezavi https://ejn.gov.si/espd/.
Navodila o načinu priprave, izpolnjevanja in pregleda obrazca ESPD so dostopna tukaj.
Skladno s 112. členom ZJN-3 pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 EUR, ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do 100.000 EUR, če kot ponudnik ali kandidat v ponudbi ali prijavi ali v skladu s šestim odstavkom 94. člena tega zakona predloži neresnično izjavo ali ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo.
V primeru, da ponudnik poda lažne izjave v obrazcu ESPD, ga lahko doleti globa v znesku od 25.000 do 100.000 EUR. Tretji odstavek 112. člena ZJN-3 pa določa, da ponudnik, ki je v zadnjih dveh letih na bilančni presečni dan bilance stanja, izkazuje prihodke, ki NE presegajo 8.800.000 EUR, če predloži lažne listine, se lahko kaznujejo z gobo od 12.500 do 50.000 EUR.
Kontaktirajte nas za ponudbo za celovito pravno in tehnično svetovanje s področja javnega naročanja