Skip to content 
Dodatki za javne uslužbence po novem
Dodatki za javne uslužbence po novem v Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSTSPJS) sicer niso bistveno spremenjeni glede na ureditev, ki jo je poznal Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS), je pa vseeno nekaj sprememb.
Kot smo v prispevku z naslovom »Prenova plačnega sistema v javnem sektorju« in »Napredovanje javnih uslužbencev po novem«, je ZSTSPJS prinesel bistvene spremembe na področju plač v javnem sektorju in jih je težko strniti v en sam prispevek, zato smo se odločili da napišemo serijo prispevkov na temo prenove plačnega sistema v javnem sektorju.
V tem prispevku vam bomo predstavili kako so urejeni dodatki za javne uslužbence po novem in prikazali razliko med ZSTSPJS in ZSPJS.
Več prispevkov na temo javnega naročanja, varstva osebnih podatkov in delovnega prava, si lahko preberete tukaj.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
Kakšni dodatki pripadajo javnim uslužbencem?
ZSTSPJS v 37. členu določa vrste dodatkov za javne uslužbence, in sicer:
- položajni dodatek,
- dodatek za delovno dobo,
- dodatek za mentorstvo,
- dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta,
- dodatek za dvojezičnost,
- dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva,
- dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva,
- dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času,
- dodatek za pripravljenost in
- dodatki za prepovedi in omejitve.
ZSTSPJS nadalje določa, da se dodatki izplačujejo v višini, določeni z zakonom, podzakonskim aktom ali kolektivno pogodbo za javni sektor. Če je javni uslužbenec zaposlen za krajši delovni čas od polnega, mu dodatki, ki so določeni v nominalnem znesku, pripadajo v ustreznem deležu glede na delovni čas zaposlitve, razen v primeru, ko se dodatki izplačujejo za začeto uro opravljanja dela v določenih pogojih.
ZSPJS ni določal dodatka za prepovedi in omejitve, katerih višina in pogoji so še vedno v fazi dogovarjanja s sindikati. Tukaj gre predvsem za dodatek za javne uslužbence, ki zaradi narave svojega dela in zaradi zakonskih ali ustavnih prepovedi ne smejo opravljati drugih dejavnosti ali kako drugače omejujejo svobodo javnega uslužbenca. Gre predvsem za opravljanje sodniške službe, funkcije državnega tožilstva ter ostale službe v javni upravi, ki so nezdružljive z drugimi dejavnostmi in ob enem posegajo v pravice javnih uslužbencev.
Pravno svetovanje
ZSTSPJS je dodatek za stalno pripravljenost uredil ločeno od dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času, za razliko od ZSPJS, ki je dodatek za stalno pripravljenost uredil v dodatkih za delo v manj ugodnem delovnem času.
ZSTSPJS je položajni dodatek definiral kot del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske ali druge enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Položajni dodatek mu pripada, če enota, ki jo vodi, dosega velikost, določeno s predpisom vlade. Višina položajnega dodatka znaša najmanj 5 odstotkov in največ 12 odstotkov osnovne plače. Kriterije za določitev višine položajnega dodatka določi vlada s predpisom.
ZSTSPJS in ZSPJS sta položajni dodatek enako uredila. Položajni dodatek pripada vsem javnim uslužbence, ki vodijo organizacijsko enoto skladno z uredbo vlade.
ZSTSPJS je dodatek za delovno dobo definiral kot del plače, s katerim se vrednotijo delovne izkušnje, pridobljene v celotni delovni dobi javnega uslužbenca ali funkcionarja, v obdobjih opravljanja dela v delovnem razmerju in opravljanja samostojne dejavnosti oziroma poklicnega opravljanja funkcije v Republiki Sloveniji ali v tujini.
Višina dodatka za delovno dobo se s kolektivno pogodbo za javni sektor določi za vsako zaključeno leto delovne dobe, ne glede na to, ali je javni uslužbenec delal krajši ali polni delovni čas.
Višina dodatka za delovno dobo se uredi s Kolektivno pogodbo za javni sektor. ZSTSPJS je po novem nedvoumno določil, da dodatek za delovno dobo pripada tudi javnim uslužbencem za čas, ko delajo s krajšim delovnim časom.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
ZSTSPJS je dodatek za mentorstvo definiral kot dodatek, ki javnemu uslužbencu pripada za vsako, s programom oziroma z normativom določeno mentorsko uro, ki jo v okviru rednega delovnega časa opravi za:
- uvajanje pripravnikov,
- uvajanje specializantov,
- uvajanje zaposlenih na usposabljanju, ali
- uvajanje dijakov in študentov, ki opravljajo obvezno prakso.
Pogoji in višina dodatka za mentorstvo se za javne uslužbence določijo s kolektivno pogodbo za javni sektor.
Dodatek za mentorstvo je bil po sedanji ureditvi urejen v Kolektivni pogodbi za javni sektor in je dodatek za mentorstvo urejal drugače, in sicer javnemu uslužbencu pripada za vsako, s programom oziroma z normativom določeno mentorsko uro, ki je ob svojem rednem delovnem času določen za:
- uvajanje pripravnikov,
- uvajanje specializantov in delavcev na usposabljanju.
Dodatek za mentorstvo v sedanji ureditvi ni pokrival dodatka, ko je javni uslužbenec mentoriral dijaka ali študenta na praksi pri delodajalcu, kar je ZSTSPJS uredil.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
ZSTSPJS dodatek za dvojezičnost definira kot dodatek, ki pripada javnim uslužbencem, ki delajo na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, kjer je italijanski ali madžarski jezik tudi uradni jezik, če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela.
Višina dodatka iz prejšnjega odstavka znaša:
- od 12 odstotkov do 15 odstotkov osnovne plače za ravnatelje, učitelje in ostale strokovne delavce v osnovnem in srednjem šolstvu ter ravnatelje, vzgojitelje in ostale strokovne delavce v vrtcih, strokovne delavce Zavoda Republike Slovenije za šolstvo ter novinarje Javnega zavoda RTV Slovenija in novinarje tiskanih medijev narodnih skupnosti,
- od 3 do 6 odstotkov osnovne plače za ostale javne uslužbence.
Na portalu vam nudimo pomoč pri uskladitvi plač, internih aktov z novo zakonodajo s področja prenove plačnega sistema v javnem sektorju
Javnim uslužbencem pripadajo za delo v delovnem času, ki je zanje manj ugoden, dodatki za:
- izmensko delo,
- delo v deljenem delovnem času,
- delo v neenakomerno razporejenem delovnem času,
- delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik, ter
- za delo preko polnega delovnega časa.
Dodatki za izmensko delo, delo v deljenem delovnem času in za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, se med seboj izključujejo.
Javnemu uslužbencu pripada dodatek za izmensko delo za delo v popoldanski in nočni izmeni oziroma za redno delo v popoldanskem času za čas, ki je po zakonu ali drugem predpisu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca določen za popoldansko ali nočno izmeno oziroma za redno delo v popoldanskem času.
Javnemu uslužbencu pripada dodatek za pripravljenost v kraju bivanja ali v kraju po njegovi izbiri (v nadaljnjem besedilu: pripravljenost na domu), če je pripravljenost na domu izven delovnega časa pisno odrejena, in sicer v primerih, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba.
ZSTSPJS je dodatek za pripravljenost uredil ločeno od dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času, je pa tudi določil, da bo primere, kdaj se lahko stalna pripravljenost odredi javnemu uslužbencu, določil v zakonu ali kolektivni pogodbi.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki sta ga Vlada RS in sindikati podpisala, sicer še ni objavljen v Uradnem listu RS in še ne velja, med drugim ureja tudi pripravljenost na domu.
)Javnemu uslužbencu se lahko izven delovnega časa pisno odredi pripravljenost v kraju bivanja ali v kraju po njegovi izbiri (v nadaljnjem besedilu: pripravljenost na domu), in sicer v primerih, v katerih se pričakuje, da bo treba:
- preprečiti neposredno nevarnost za nastanek naravne ali druge nesreče, odpraviti oziroma zmanjšati posledice alí izvesti potrebne ukrepe pri naravnih ali drugih nesrečah;
- preprečiti ali odpraviti večjo škodo delodajalcu ali drugim osebam;
- preprečiti, odkrivati ali preiskovati kazniva dejanja, prijeti storilce kaznivih dejanj ter iskanih ali pogrešanih oseb, vzdrževanje javnega reda, nadzorovanje in urejanje prometa, nadzorovanje državne meje in drugih nalog notranje varnosti ter izvesti varovanje določenih oseb;
- preprečiti nevarnost za življenje ali zdravje oseb, živali ali zavarovati premoženje večje vrednosti;
- zagotavljati nujne socialno-varstvene naloge;
- zagotavljati neprekinjeno zdravstveno varstvo;
- opraviti nujne in neodložljive naloge, ki so potrebne za preprečitev ali sanacijo razmer, ki bi lahko preprečevale ali ovirale izvajanje temeljnih nalog delodajalca oziroma storitev za uporabnike;
- opraviti nujne in neodložljive obveznosti, ki so potrebne za nemoteno in učinkovito izvrševanje oblastnih funkcij dr2avnih organov in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki se izvajajo v javnem interesu;
- zagotoviti izvajanje prevzetih mednarodnih obveznosti;
- zagotoviti izvajanje nujnih in neodložljivih obveščevalno-varnostnih nalog.
S kolektivno pogodbo dejavnosti ali z zakonom se podrobneje opredelijo primeri, v katerih se odredi pripravljenost na domu in pogoji ter časovne omejitve, pod katerimi se pripravljenost na domu lahko odredi.
V vsakem primeru pa mora biti javnemu uslužbencu zagotovljen najmanj en prost konec tedna (sobota in nedelja)v mesecu, ko ne dela in nima odrejene pripravljenosti na domu, razen v primeru naravnih in drugih nesreč.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarsko dejavnost v Republiki Sloveniji je določil okvire, kdaj se lahko stalna pripravljenost na domu, javnim uslužbencem odredi.
Kolektivne pogodbe dejavnosti pa bodo to pripravljenost na domu natančneje uredile, predvsem:
- opredelijo se primeri, v katerih se odredi pripravljenost,
- opredelijo se pogoji, pod katerimi se lahko pripravljenost odredi in
- opredelijo se časovne omejitve, pod katerimi se lahko pripravljenost odredi.
Je pa Aneks h Kolektivni pogodbi določil, da ne glede na določbe v področnih kolektivnih pogodbah, mora biti javni uslužbenec vsaj en vikend v mesecu prost in mu ne sme biti odrejena pripravljenost na domu, razen v primeru naravnih in drugih nesreč.
ZSTSPJS v 47. členu nadalje določa, da so dodatki za prepovedi del plače, s katerim se vrednotijo ustavne in zakonske prepovedi, ki posegajo v ustavne ali splošne zakonske pravice javnih uslužbencev v obdobju delovnega razmerja.
Dodatki za omejitve so del plače, s katerim se vrednotijo ustavne in zakonske omejitve, ki omejujejo ustavne ali splošne zakonske pravice javnih uslužbencev v obdobju delovnega razmerja.
Dodatki iz prvega in drugega odstavka tega člena ter njihova višina se določijo s kolektivno pogodbo za javni sektor.
ZSPJS dodatka za prepovedi in omejitve ni poznal. Glede pogojev komu bodo ti dodatki pripadali in v kakšni višini se bo uredilo v kolektivni pogodbi.
Ker se bo kar nekaj dodatkov posebej uredilo v kolektivni pogodbi, bomo prispevek dopolnili, ko bo kolektivna pogodba objavljena v Uradnem listu in bomo vedeli, kaj so se sindikati in Vlada RS dogovorili.
Če potrebujete pomoč pri urejanju plač po novem, nas kontaktirajte.