Zasebnosti v delovnih razmerjih

Zasebnosti v delovnih razmerjih

Pri obdelavi osebnih podatkov na delovnem mestu trčimo v dve nasprotujoči si pravici, pravico delodajalca do varovanja zasebne lastnine in nadzora nad njo ter pravico delavca do zasebnosti na delovnem mestu in varovanje osebnih podatkov.

Varstvo delavčevih osebnih podatkov in zasebnosti na delovnem mestu ureja že sam Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki v 46. členu določa, da mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost.

Delodajalec lahko osebne podatke delavcev zbira, obdeluje, uporablja in posreduje tretjim osebam samo, če je to določeno v ZDR-1 ali z drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava tako za zasebni kot tudi za javni sektor.

regulation, gdpr, data-3246979.jpg

ZDR-1 in Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (v nadaljevanju ZEPDSV) delodajalcem nalagajo, da morajo voditi naslednje evidence:

  • evidenco o zaposlenih delavcih,
  • evidenco o stroških dela,
  • evidenco o izrabi delovnega časa in
  • evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.

ZEPDSV v členih od 13 do 21 določa vsebino vsake evidence posebej, se pravi katere osebne podatke mora o delavcu delodajalec zbirati in obdelovati, na kakšen način jih mora obdelovati, komu jih lahko posreduje in koliko časa lahko oziroma mora hraniti osebne podatke, zbrane v teh evidencah.

Delodajalec mora evidence iz delovnega razmerja hraniti trajno.

Kot izhaja iz navedenih določb, delodajalec, brez pisne privolitve ne sme obdelovati drugih osebnih podatkov, kot mu jih nalagata zakona in samo v obsegu in za namen, kot ga določa zakon (uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem). Obdelava osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve delavca je dopusta samo v primerih, ko odklonitev soglasja nima negativnih posledic za delavca.

Na portalu nudimo pravno svetovanje tudi s področja varstva osebnih podatkov, ponujamo pa tudi storitev pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov – DPO.

Pravno svetovanje

Contact Form Demo

 Pri obdelavi osebnih podatkov v razmerju delavec – delodajalec je treba upoštevati in razumeti tako interese delodajalca kot tudi interese delavca. Ugotavljanje delovne uspešnosti, čim bolj racionalna izraba delovnega časa in delovnih sredstev, učinkovitost in varnost delovnega procesa ter nadzor nad njim in preprečevanje morebitnih zlorab so argumenti, ki delodajalce ženejo k nadzoru zaposlenih. Kljub temu pa bi nad interesi močnejšega delodajalca v določenih okoliščinah morala prevladati pravica šibkejšega delavca do zasebnosti, do katere je (seveda v razumnih mejah) upravičen tudi na delovnem mestu. Delavca je namreč treba obravnavati kot posameznika, ki ima poleg obveznosti iz delovnega razmerja tudi pravice osebne narave, kar je tudi sodna praksa v Republiki Sloveniji na tem področju pokazala in delavčevo zasebnost na delovnem mestu tudi zaščitila.

Če potrebujete pomoč pri ureditvi skladnosti vašega poslovanja na področju delovnega prava ali prava varstvo osebnih podatkov, ali pa potrebujete samo pravno svetovanje s področja delovnega prava ali prava varstva osebnih podatkov ali pa potrebujete storitev pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov – DPO, nas kontaktirajte.

Dva komentarja na:

    1. Spoštovani,
      v Sloveniji in po celem svetu vse preveč dajemo poudarek na prisotnosti delavca na delovnem mestu, v ta namen se tudi meri delovna uspešnost delavca, več ur prebije na delovnem mestu, več je po mnenju delodajalca učinkovit, kar je po mojem mnenju sicer najlažje, vendar ni realni odraz učinkovitosti, kar bi moralo delodajalca edino zanimati. Če delodajalec oblikuje svoj model ocenjevanja delovne uspešnosti na takšen način, se hitro pojavi problem zagotavljanja zasebnosti na delovnem mestu in nadzora nad delom delavca, predvsem v sedanjem času, ko večino delavcev, želi oziroma dela na domu.
      Moj predlog bi bil, da se delovna uspešnost delavca ocenjuje po njegovem »outputu« oziroma po njegovi učinkovitosti ne glede na dejansko časovno opravljanje dela. Delodajalec bi moral delavcu zastaviti cilje, ki jih pričakuje, od njega, lahko na dnevni ali tedenski bazi, če jih delavec opravi predčasno, bi moral biti dodatno nagrajen in ne kaznovan za to, ker svoje delo opravlja učinkovito, zanesljivo in hitro.
      Predvsem je pomembno dejstvo, da nekaterih poklicev ni mogoče časovno meriti, če sem se jaz 20 let izobraževal, oziroma če imam 20 let delovnih izkušenj in eno stvar naredim v 30 minutah, ki bi nekomu vzela 4 ure dela, bi moral biti jaz plačan za 20 let izobraževanja in izkušenj in ne za 30 minut dela.
      V takšnem sistemu ne pride do vdora v zasebnost delavca, saj delodajalec ne bo »nadziral« njegovega časovnega dela, ampak samo rezultate dela.
      Je pa potrebno sistem vzpostaviti za vsakega delodajalca posebej.
      Lep pozdrav,

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Scroll to Top