Skip to content 
Davčna reforma
Ker vas in tudi nas zanima, kaj prinaša davčna reforma na področju davkov s področja dela in področja obdavčevanja samostojnih podjetnikov, smo se odločili napisati kratek prispevek, kaj bo prinesla davčna reforma 2024.
Ker davčne reforme vplivajo na delavce in delodajalce, smo se odločili, da namesto vas pregledamo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je Vlada RS, sprejela na seji dne 30. 8. 2024. Predlog zakon je poslan v Državni zbor v obravnavno, tako, da zakon še ne velja in se lahko še pred sprejemom in začetkom veljave, spremeni.
Več naših prispevkov, ki vam bodo v pomoč pri delu, si lahko preberete tukaj.
Na portalu vam nudimo celovite pravne rešitve s področja delovnega prava. Vaše poslovanje uredimo tako, da bo skladno s trenutno delovnopravno zakonodajo
Kaj prinaša davčna reforma 2024
Vlada RS je sprejela nekaj predlogov zakonov, ki skupaj predstavljajo kar nekaj sprememb na davčnem področju. Za potrebe tega prispevka se bomo osredotočili zgolj na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.
Predlog zakona prinaša naslednje spremembe:
- posebno osebno olajšavo za nove rezidente,
- spremembe pri letni odmeri dohodnine za nerezidente,
- spodbude za lastništvo delavcev v lastniški strukturi delodajalca ali v delodajalcu nadrejeni družbi,
- spremembe pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov,
- spremembe pri prenosu davčnih izgub,
- olajšavo za vlaganja v digitalni in zeleni prehod,
- spremembe pri obdavčitvi dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
- uveljavitev sistema dolgotrajne oskrbe,
- odpravo ničelne bonitete za osebna motorna vozila na električni pogon,
- spodbude pri uporabi službenih koles in polnjenje električnih vozil na polnilnicah delodajalca,
- ukinitev posebne davčne osnove za napotene javne uslužbence in funkcionarje.
V prispevku se bomo osredotočili samo na tiste spremembe, ki neposredno vplivajo na obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja in obdavčitev oziroma obravnavo s. p.
Na portalu vam nudimo celovite pravne rešitve s področja delovnega prava. Vaše poslovanje uredimo tako, da bo skladno s trenutno delovnopravno zakonodajo
Spremembe pri obdavčitvi dohodka iz zaposlitve
Neposrednih sprememb oziroma sprememb dohodninske lestvice nova zakonodaja, ne prinaša, predvideva pa nekaj sprememb, ki bodo vplivala na končni dohodek delavca.
Davčne olajšave
Vlada v predlogu predlaga osebno olajšavo za nove rezidente Republike Slovenije in sicer v višini 7 % prejete plače oziroma nadomestila plače, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji:
- je rezident Slovenije;
- v zadnjih pet zaporednih davčnih letih pred datumom nastopa dela v Sloveniji ni bil rezident Slovenije
- v obdobju pred nastopom dela v Sloveniji ni imel obdavčljivih dohodkov z virom v Sloveniji iz naslova dohodkov iz zaposlitve ali dohodkov iz dejavnosti;
- v pogodbi o zaposlitvi ima zagotovljeno plačo v višini najmanj 2-kratnika zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji;
- zavezanec ima sklenjeno delovno razmerje v Sloveniji z delodajalcem, ki je v skladu z zakonom o obdavčenju rezident Slovenije ali nerezident Slovenije in ima podružnico v Sloveniji, oziroma, če se plača oziroma nadomestilo plače v skladu z ZDoh-2 oziroma ZDDPO-2, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove delodajalca v Sloveniji;
- ob datumu nastopa dela v Sloveniji še ni dopolnil 40 let starosti.
Zmanjšanje dohodnine se prizna največ za obdobje pet zaporednih davčnih let, pod pogojem, da v tem času izpolnjuje pogoje iz prve, tretje in četrte alineje.
Za uveljavljanje posebne osebne davčne olajšave za nerezidente morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi zgoraj našteti pogoji v prvem letu uveljavljanja olajšave, v naslednjih štirih letih, pa morajo biti kumulativno izpolnjeni pogoji iz prve, tretje in četrte alineje.
Glede ukrepa posebne osebne davčne olajšave za nerezidente (osebe, ki so postale rezidenti Republike Slovenije z nastopom dela v Sloveniji, prej pa niso bili rezidenti Republike Slovenije), smo na portalu, precej skeptični, mnenja smo, da ukrep ni ravno zakonit predvsem z vidika enake obravnave nerezidentov Republike Slovenije in rezidentov Republike Slovenije.
Nadalje ne vidimo smisla v takšni ureditvi, saj ni razloga, da z znižanjem davčne osnove ali povečanjem osebne olajšave za vse zaposlene v Republiki Sloveniji v tem dohodninskem razredu, ne bi privedlo do dodatnih zaposlitev delovne sile tudi iz tujine.
Na portalu vam nudimo celovite pravne rešitve s področja delovnega prava. Vaše poslovanje uredimo tako, da bo skladno s trenutno delovnopravno zakonodajo
Davčna reforma predlaga poenostavitev uveljavljanja olajšave za nerezidente oziroma za rezidente držav članic EU oziroma EGP, na način, da nerezidentom Republike Slovenije, ki so rezidenti druge države članice EU ali EGP, ne bo treba več dokazovati, da so dohodki, doseženi v Sloveniji, v državi njenega rezidentstva, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni.
Prvi odstavek 42. člena ZDoh-2, ki določa posebno davčno obravnavo dohodkov iz delovnega razmerja za javne uslužbence in funkcionarje po zakonu, ki ureja razmerja plač v javnem sektorju, napotene na delo v tujino, se črta.
Davčna reforma s tem popravlja neenako obravnavo delavcev v javnem in zasebnem sektorju, tako, da tudi tem zavezancem v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja vključijo vsi dohodki iz delovnega razmerja in ne več le tisti dohodki oziroma deli dohodka iz delovnega razmerja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo dohodkom, ki bi jih za enaka dela prejemal v Sloveniji.
Na portalu vam nudimo celovite pravne rešitve s področja delovnega prava. Vaše poslovanje uredimo tako, da bo skladno s trenutno delovnopravno zakonodajo
S spremembo 114. člena Zakona o dohodnini se zagotovi kontinuiteta višine posebne olajšave za vzdrževane družinske člane tudi po davčnem letu 2024, ko bi sicer prehodna določba, ki je uredila prehodno povečanje višine posebne olajšave za vzdrževane družinske člane za leti 2023 in 2024, prenehala veljati.
S spremembo zapisa 114. člena Zakona o dohodnini Vlada RS predlaga, da se posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane, tudi v prihodnjih letih, ohrani v enakem znesku.
Pravno svetovanje
Bonitete
Davčna reforma nadalje spreminja 39. člen Zakona o dohodnini, tako, da določa, da se med bonitete ne štejeta:
- zagotavljanje električne energije delavcu za polnjenje lastnih osebnih vozil na nekomercialnih polnilnih postajah delodajalca in
- uporaba kolesa, vendar na posameznega delavca največ eno kolo v petih letih, če nabavna vrednost kolesa, vključno z davkom na dodano vrednost, ne presega 2.000 EUR.
S tem predlagatelj želi spodbuditi tajnostni razvoj zelenih energij in bolj zdrav način življenja. Tako se v boniteto ne bo štelo, če bo delodajalec zagotavljal svojim delavcem polnjene lastnih električnih vozil na polnilnicah delodajalca in jim bo le-ta kril stroške električne energije. Prav tako se v boniteto ne bo štelo, če bo delodajalec svojemu delavcu v petih letih kupil eno navadno ali električno kolo, katerega vrednost ne bo presegala 2.000 EUR z DDV.
Predlagatelj z davčno reformo predlaga spremembo drugega a odstavka 43. člena Zakona o dohodnini, in sicer na način, da v primeru, ko delodajalec zagotovi delavcu osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v davčno osnovo delavca všteva 0,75 % nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila, razen za rabo vozila zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z zakonom o policiji.
S predlogom davčne reforme želi delodajalec povišati boniteto iz 0 % na 0,75 % vrednosti vozila. Je pa delodajalec v prehodni določbi zakona predvidel, da bi se upoštevalo prehodno obdobje za rabo tega odstavka do leta 2029 in delavci, bonitete do davčnega leta 2029 še vedno ne bi plačevali.
Na portalu vam nudimo celovite pravne rešitve s področja delovnega prava. Vaše poslovanje uredimo tako, da bo skladno s trenutno delovnopravno zakonodajo
Davčna reforma prinaša tudi posebno davčno obravnavo za delavce inovativnih zagonskih podjetij.
Posebna obravnava se lahko uveljavlja za dohodke, ki jih delavci prejmejo od svojega delodajalca, ki je gospodarska družba, v obliki delnic ali deležev v tem delodajalcu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- delodajalec je v času podelitve delnic ali deležev oziroma podelitve opcijske pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev vpisan v register inovativnih zagonskih podjetij, ki je vzpostavljen in voden na podlagi zakona, ki ureja spodbujanje investicij,
- delovno razmerje med delavcem in delodajalcem je do časa iz prejšnje točke trajalo več kot eno leto,
- delavec je oseba v delovnem razmerju z delodajalcem v času prejema dohodka v obliki delnic ali deležev oziroma v času pridobitve opcijske pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev, pri čemer se za delavca ne šteje večinski družbenik (oseba z najmanj 10 % delež glasovalnih pravic ali najmanj 10-% delež v kapitalu gospodarske družbe ali nadrejeni družbi) v času prejema dohodka v obliki delnic ali deležev oziroma v času pridobitve opcijske pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev, tudi če je v delovnem razmerju z gospodarsko družbo.
Obveznost izračuna davčne obveznosti od dohodka nastane ob izpolnitvi katerega od naslednjih pogojev:
- odsvojitev pridobljenih delnic ali deležev,
- prenehanje delovnega razmerja,
- prenehanje ali preoblikovanje delodajalca ali ko se delodajalec preneha šteti za plačnika davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek,
- je od pridobitve delnic ali deležev preteklo deset let.
Davčna osnova od dohodka iz pridobitve delnic v inovativnem podjetju se ugotavlja na način, da je enaka vrednosti delnice ali deleža (bonitete) v času prejema delnice ali deleža, zmanjšani:
- za morebitna plačila delavca za pridobitev delnice ali deleža ter
- za negativno razliko med vrednostjo delnice ali deleža v času nastanka obveznosti izračuna davčne obveznosti in vrednostjo delnice oziroma deleža v času prejema tega dohodka.
Primer 1:
Delavec je v letu 1 brezplačno prejel delež v inovativnem zagonskem podjetju, katerega vrednost v času prejema v letu 1 je 5.000 EUR. Delavec prejeti delež proda v letu 5 za 20.000 EUR.
Davčna osnova: 5.000 EUR.
Primer 2:
Delavec je v letu 1 prejel delež v inovativnem zagonskem podjetju, katerega vrednost v času prejema v letu 1 je 5.000 EUR. Delavec je za pridobitev deleža plačal 1.500 EUR. Delavec prejeti delež proda v letu 5 za 2.000 EUR.
Davčna osnova: 5.000 EUR – 1.500 EUR – (5.000 EUR – 2.000 EUR) = 5.000 EUR – 1.500 EUR – 3.000 EUR = 500 EUR
Spremembe pri obdavčitvi normiranega s. p.
Na portalu smo že nekaj pisali o spremembi obdavčitve v letu 2023 za samostojne podjetnike, ki pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta, upoštevajo normirane odhodke. Celoten prispevek si lahko preberete tukaj.
Sedanja davčna ureditev predvideva, pogoje, ki jih mora zavezanec upoštevati, da lahko pri ugotavljanju davčne osnove upošteva normirane odhodke, ki so:
- zavezančevi prihodki iz dejavnosti v davčnem letu pred tem davčnim letom ne presegajo 50.000,00 €, ali
- zavezančevi prihodki iz dejavnosti v davčnem letu pred tem davčnim letom ne presegajo 100.000,00 € in je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj devet mesecev.
Predlagatelj davčne reforme predlaga, da se pogoji spremenijo na način, da:
- zavezančevi prihodki iz dejavnosti v davčnem letu pred tem davčnim letom ne presegajo 30.000,00 €, ali
- zavezančevi prihodki iz dejavnosti v davčnem letu pred tem davčnim letom ne presegajo 60.000,00 € in je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj devet mesecev.
Sedanja ureditev višine normiranih odhodkov v primeru plačevanja prispevkov za poln delovni čas je:
Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih |
% prihodkov | |||
nad | do | |||
0 | 50.000 | 80 % |
|
|
50.000 | 100.000 | 40 % | nad | 50.000 |
100.000 |
| 0 % |
|
|
Predlagatelj davčne reforme predlaga, da se višina normiranih odhodkov v primeru plačevanja prispevkov za poln delovni čas spremeni na način:
Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih |
% prihodkov | |||
nad | do | |||
| 60.000 | 80 % |
|
|
60.000 |
| 0 % | nad | 60.000 |
Na portalu vam nudimo celovite pravne rešitve s področja delovnega prava. Vaše poslovanje uredimo tako, da bo skladno s trenutno delovnopravno zakonodajo
Sedanja ureditev višine normiranih odhodkov v primeru »popoldanskega« s. p. je:
Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih |
% prihodkov | |||
nad | do | |||
| 12.500 | 80 % |
|
|
12.500 | 50.000 | 40 % | nad | 12.500 |
50.000 |
| 0 % | nad | 50.000 |
Predlagatelj davčne reforme predlaga, da se višina normiranih odhodkov v primeru »popoldanskega« s. p. spremeni tako:
Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih |
% prihodkov | |||
nad | do | |||
| 12.500 | 80 % |
|
|
12.500 | 30.000 | 40 % | nad | 12.500 |
30.000 |
| 0 % | nad | 30.000 |
Predlagatelji predlagajo drastično spremembo pri pogojih za vstop v sistem, kjer se davčna osnova ugotavlja z normiranimi odhodki, in sicer za »popoldanske« s. p. se meja za pogoj za vstop v ta sistem znižuje s 50.000,00 € na 30.000,00 €, za s. p., pri katerem se plačujejo prispevki za poln delovni čas vsaj za eno osebno, vsaj za 10 mesecev, pa iz 100.000,00 € na 60.000,00 €.
Če potrebujete pravno svetovanje s področja delovnega prava, nas kontaktirajte.