Skip to content 
GPS sledenje službenih vozil
GPS sledenje službenih vozil je še vedno precej pogosto. Veliko delodajalcev se še vedno sprašuje, ali je GPS sledenje službenih vozil sploh dopustno? Kako je treba zavarovati osebne podatke? Predvsem pa kaj lahko in česa ne smejo početi delodajalci?
Opozoriti pa želimo tudi na sodbo Upravnega sodišča v Novi Gorici št. III U 267/2022-26 z 18. 6. 2024.
Več prispevkov si lahko preberete tukaj.
Za vas opravimo pregled skladnosti poslovanja z GDPR in ZVOP-2, izdelamo vse potrebne dokumente, nudimo pravno svetovanje s področja varstva osebnih podatkov in še več
Kaj je GPS?
GPS je satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje točne lege in časa kjer koli na zemlji.
Sistem sestavlja najmanj 24 satelitov, ki delujejo na sončno energijo in krožijo okrog zemlje. Vsi sateliti neprestano oddajajo čas in podatke o gibanju, njihove krožnice pa so umeščene tako, da je s katere koli točke na zemlji mogoče »videti« najmanj 4 od 24 delujočih satelitov.
Točnost določitve lege pri civilnih merilnikih znaša med 3 do 8 metrov. Vsem nam je znana uporaba GPS signala v cestnem prometu, uporablja pa se tudi v letalstvu, ladijskem prometu in še za druge namene. Najpogosteje ga uporabljamo pri vožnji z avtomobilom, saj imamo že na svojih telefonih aplikacije, ki nam kažejo točen položaj na zemljevidu.
Sam sistem je že dolgo v komercialni uporabi, saj se uporablja v trgovini, transportu, znanosti, seveda pa se lahko uporabi tudi za sam nadzor. Sami sledilniki so precej poceni in se lahko vgradi v vozila, pakete … Nekatere družbe pa ga vgrajuje tudi v službena vozila z namenom nadzora in varnosti.
Za vas opravimo pregled skladnosti poslovanja z GDPR in ZVOP-2, izdelamo vse potrebne dokumente, nudimo pravno svetovanje s področja varstva osebnih podatkov in še več
Kako GPS sledenje ureja GDPR in ZVOP-2?
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju GDPR) in Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-2) varstva osebnih podatkov in obdelave le-teh posebej za namene GPS sledenja, ne ureja.
GDPR v 4. členu pri opredelitvah osnovnih pojmov določa, da osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.
Kot izhaja že iz same definicije, je zakonodajalec lokacijski podatek opredelil kot osebni podatek, iz česar izhaja, da se zanj uporabljajo določbe GDPR in ZVOP-2. Ker je lokacijski podatek tudi podatek, ki ga oddaja naprava za GPS nadzor, zanj veljajo splošna načela GDPR in je potrebno določbe GDPR in ZVOP-2 pri GPS sledenju službenih vozil, spoštovati.
Pri podaji mnenj o dopustnosti uporabe GPS sledilnih naprav z vidika varstva osebnih podatkov sta najpomembnejša naslednja elementa, ki jih upošteva IP:
- ocena sorazmernosti in
- zakonitost.
Informacijski pooblaščenec predlaga, da družba pred uvedbo GPS sledenja službenih vozil izdela in pripravi Oceno učinkov na varovanje osebnih podatkov, s katero družba vnaprej presodi ali oziroma pod kakšnimi pogoji bi bila uporaba GPS naprav:
- sorazmerna,
- zakonita,
- transparentna,
- varna.
Več o oceni učinka na varstvo osebnih podatkov, si lahko preberete v našem prispevku, ki je objavljen tukaj.
Kako in kdaj uvesti GPS sledenje službenih vozil?
Informacijski pooblaščenec je v pomoč pri uvajanju GPS sledenja službenih vozil in v druge namene GPS sledenja izdal smernice »Uporaba GPS sledilnih naprav in varstvo osebnih podatkov«.
Pred uvedbo GPS sledenja službenih vozil mora družba najprej:
- Natančno določiti cilje, ki jih želi doseči z uvedbo GPS sledenja službenih vozil oziroma natančno določi težave, ki jih želi odpraviti z uvedbo GPS sledenja službenih vozil;
- Preveriti, kako in v kakšni meri bi uporaba GPS sledenja službenih vozil rešila težave družbe. Preveriti je potrebno naslednje informacije:
- katere namene družba zasleduje oziroma želi doseči z uvedbo GPS sledenja službenih vozil,
- kako (konkretno) naj bi bili z uvedbo GPS sledenja službenih vozil doseženi zasledovani cilji (nameni),
- predvideni načini delovanja GPS sledenja,
- kdo bo obdeloval podatke,
- obseg in vrste zbranih podatkov,
- osebe, katerih podatki bodo obdelovani (ali gre za voznike, prenašalce paketov, oskrbovance v domovih za ostarele, taksiste, otroke, kupce izdelkov … ),
- kje bodo naprave nameščene (npr. v vozilih, kakšnih vozilih),
- druge pomembne okoliščine, ki lahko vplivajo na oceno sorazmernosti (npr. varovanje posebno vrednega premoženja).
- Preveriti, ali je uvedba GPS sledenja službenih vozil nujna ali bi lahko z drugimi, milejšimi ukrepi, rešili težave.
- Opredeliti, kako bo o delovanju sistema obvestila posameznike (način delovanja naprave, nameni uporabe naprave, omejitve dostopov in uporabe podatkov, roki hrambe … )
- Opredeliti možne varovalke, ne glede na zasledovane cilje (na primer: kratki roki hrambe, uporaba čim manjšega nabora podatkov, ločevanje podatkov o lokacijah in podatkov o osebah … ).
- Preveriti, na kateri pravni podlagi bo zbirala in dalje obdelovali osebne podatke (6. člen GDPR).
- Opredeliti postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov.
- Urediti pogodbeno obdelavo osebnih podatkov, če bo uporabljal storitve drugih, pri čemer se upoštevajo zahteve po 28. členu GPDR.
Za vas opravimo pregled skladnosti poslovanja z GDPR in ZVOP-2, izdelamo vse potrebne dokumente, nudimo pravno svetovanje s področja varstva osebnih podatkov in še več
Pravno svetovanje
Priporočamo, da družba pred uvedbo GPS sledenja službenih vozil izvede Oceno učinkov na varovanje osebnih podatkov, v kateri odgovori na zgoraj zastavljena vprašanja in se predvsem osredotoči na slednje:
- ali je uvedba GPS sledenja službenih vozil sorazmeren ukrep?
- ali imamo pravno podlago za uvedbo GPS sledenja službenih vozil?
- ali bi se dalo naše cilje doseči na drugačen namen kot z uvedbo GPS sledenja?
Kako je odločilo Upravno sodišče v Novi Gorici s sodbo št. III U 267/2022-26 z dne 18. 6. 2024?
Upravno sodišče RS je s sdobo št. III U 267/2022-26 z dne 18. 6. 2024 odločilo, da mora delodajalec za izvajanje GPS sledenja službenih vozil izkazati ustrezno pravno podlago, obdelava podatkov pa mora biti skladna z načelom najmanjšega obsega podatkov.
Upravno sodišče RS je s sodbo št. III U 267/2022-26 z dne 18. 6. 2024 odločalo v upravnem sporu zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 0613-66/2018/11 z dne 4. 11. 2022. Predmet presoje upravnega spora je zakonitost odločbe Informacijskega pooblaščenca, s katero je Informacijski pooblaščenec upravljavcu osebnih podatkov naložil prenehanje pridobivanja in shranjevanja lokacijskih osebnih podatkov zaposlenih z izvajanjem sistematičnega avtomatiziranega in kontinuiranega GPS sledenja službenih vozil ter prenehanje izvajanja videonadzora delovnih prostorov.
Upravno sodišče RS je pritrdilo odločbi Informacijskega pooblaščenca, s katero je upravljavcu naložil omejitev uporabe GPS sledenja službenih vozil, na način, da lahko zbira le podatke posameznih lokacij, ne sme pa izvajati sistematičnega, avtomatiziranega in kontinuiranega GPS sledenja.
Na portalu vam nudimo tudi storitev pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov – DPO. V vašem imenu bomo sodelovali z nadzornim organom in prevzemali vprašanja posameznikov in vam pomagali pri oblikovanju odgovorov ter pravno svetovali
Upravno sodišče je odločilo, da upravljavec v inšpekcijskem postopku za kontinuirano GPS sledenje ni izkazal:
- ustrezne pravne podlage,
- da je tako GPS sledenje primeren in potreben ukrep za varovanje službenih vozil ter opreme in dokumentacije, ki se v njih nahajajo, za zagotavljanje varnosti zaposlenih in za uveljavljanje morebitnih pravnih zahtevkov ter obrambo pred njimi.
Upravno sodišče je prav tako odločilo, da podatki, ki jih je upravljavec pridobival z GPS sledenjem službenih vozil predstavljajo osebne podatke zaposlenih in to kljub dejstvu, da se v samem sistemu sledenja podatki zaposlenih ne beležijo in hranijo, so pa zaposleni kot vozniki določljivi s pomočjo drugih dokumentov delodajalca (npr. potni nalogi). Upravno sodišče je v tem delu sledilo definiciji osebnega podatka, ki ga navaja GPDR v 4. členu, kjer je že podatek, iz katerega je oseba določljiva, opredeljen kot osebni podatek.
V sodbi je sodišče poudarilo tudi, da je upravljavec tisti, ki mora v okviru inšpekcijskega postopka dokazati skladnost obdelave osebnih podatkov, ter se pri tem sklicevalo na določbo drugega odstavka 5. člena GDPR, ki določa, da je za skladnost z načeli varstva osebnih podatkov odgovoren upravljavec, ki mora biti to skladnost tudi zmožen dokazati (načelo odgovornost).
Upravno sodišče je zavzelo enako stališče kot Informacijski pooblaščenec, in sicer:
- upravljavec mora izkazati pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov,
- ukrepi, s katerimi se obdeluje osebne podatke, morajo biti sorazmerni ciljem, ki jih želimo doseči,
- izkazan mora biti upravičen namen takšne obdelave osebnih podatkov.
Če potrebujete odzivnega in sposobnega pooblaščenca za varstvo podatkov – DPO, nas kontaktirajte