...

Začasno in občasno delo dijakov in študentov

V praksi še vedno pogosto opažamo napačno uporabo instituta začasno in občasno delo dijakov in študentov. Pri delodajalcih vse prevečkrat delajo študentje preko študentske napotnice, ko bi v bistvu morali biti zaposleni pri delodajalcu. Začasno in občasno delo dijakov in študentov je tesno povezano z elementi delovnega razmerja, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Ker gre za pravne napake, ki lahko delodajalca in dijake ter študente veliko stanejo, smo se odločili, da vam predstavimo, kdaj je delo preko študentske napotnice dopustno, kdaj pa morate skleniti pogodbo o zaposlitvi s študentom.

O elementih delovnega razmerja smo pisali že v prispevku »Pogodba o zaposlitvi ali delo preko s. p.«, ne glede na delo preko študentske napotnice, ZDR-1 v delu, ki delodajalcu nalaga spoštovanje elementov delovnega razmerja, velja tudi za dijake in študente.

Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava. Pomagamo v postopkih zaposlovanja in odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za vas pregledamo in pripravimo interne akte, skratka skrbimo za skladnost poslovanja na področju delovnega prava

Kaj je začasno in občasno delo dijakov in študentov?

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB) v drugem odstavku 6.b člena definira začasno in občasno delo dijakov in študentov kot delo, ki ga lahko opravljajo le dijaki, ki so že dopolnili 15 let, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.

Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Pravilnik) v 18. členu določa za katere dijake in študente lahko posrednik začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, posreduje delo. 18. člen Pravilnika določa, da lahko agencija posreduje delo za dijake in študente le za:

  • osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let,
  • osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji,
  • osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja,
  • osebe, ki so državljani Republike Slovenije in ki imajo status dijaka ali študenta v tujini,
  • osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo na podlagi vpisa na visokošolski zavod pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta,
  • osebe, ki so študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

Pravilnik v osmem odstavku 18. člena izrecno določa, da lahko dijaki in študenti opravljajo delo na podlagi napotnice, če niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Pravna podlaga za začasno in občasno delo dijakov in študentov je pravilno izpolnjena študentska napotnica.

ZZZPB in Pravilnik določata, da lahko agencija za posredovanje začasnega in občasnega dela dijakom in študentom, na podlagi študentske napotnice posreduje, le če so dijak, študent in udeleženec izobraževanja odraslih, vpisani v veljavni osnovnošolski, srednješolski ali študijski progam. Dijak mora biti starejši od 15 let, udeleženec izobraževanja odraslih pa ne sme biti starejši od 26 let.

Začasno in občasno delo dijakov in študentov posreduje agencija, katero ministrstvo, pristojno za delo, s pogodbo o koncesiji pooblasti ta izvajanje teh nalog. Agencija mora, skladno s Pravilnikom izpolnjevati:

  • kadrovske pogoje (6. člen pravilnika – agencija mora imeti osebo v delovnem razmerju, ki mora imeti najmanj višješolsko izobrazbo ali njej enakovredno raven izobrazbe in najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit iz 66.a člena zakona – strokovni izpit na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti),
  • organizacijske pogoje – poslovni prostori (7. člen pravilnika – delovni prostor predstavlja samostojna soba ali ločen prostor, ki zagotavlja varstvo osebnih podatkov strank. Pomožni prostor je od delovnega prostora ločeni predprostor, ki strankam omogoča primerno čakanje. Agencija mora imeti tudi sanitarije za stranke in zaposlene, vsi prostori morajo biti primerni za invalide),
  • organizacijski pogoji – tehnična oprema (7. člen pravilnika – treba je oblikovati seznam in opis tehnične opremljenosti za izvajanje dejavnosti, agencija mora imeti ustrezno pisarniško in tehnično opremo, ki zagotavlja vodenje ustreznih evidenc, ter pristojnim organom in pooblaščenim osebam omogoča vpogled v njeno poslovanje),
  • druge pogoje (agencija mora zagotoviti varovanje osebnih podatkov, ustanoviti mora rizični sklad, ustrezen finančni položaj in letno poročanje ministrstvu).

 Koncesijska pogodba se sklene za največ eno leto. Več o pogojih in načinu sklenitve koncesijske pogodbe, si lahko preberete tukaj.

Seznam koncesionarjev za posredovanje začasnega in občasnega dela dijakom in študentom najdete tukaj.

Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava. Pomagamo v postopkih zaposlovanja in odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za vas pregledamo in pripravimo interne akte, skratka skrbimo za skladnost poslovanja na področju delovnega prava

Na kaj je potrebno biti pozoren?

Za opravljanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ni drugih zakonskih omejitev oziroma zahtev, razen občasnost dela in pogoja, komu lahko agencija začasno in občasno delo ponuja ter pravna podlaga, na kateri dijak in študent delo opravljata.

Poleg navedenega pa je treba pri začasnem in občasnem delu dijakov in študentov upoštevati tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), da ne pride do izkoriščanja dijakov in študentov, kot delovne sile. Glede na vse navedeno imajo dijaki in študentje na podlagi študentske napotnice, veliko manj pravic iz delovnega razmerja kot redno zaposleni delavec, ki svoje delo opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Pri začasnem in občasnem delu dijakov in študentov je treba upoštevati tudi 4., 6., 13. in 18. člen ZDR-1 v povezavi z 22. in 54. členom ZDR-1, ki določa in razlaga elemente delovnega razmerja.

Elementi delovnega razmerja so položaj, ko neko razmerje med delavcem in delodajalcem izpolnjuje pogoje delovnega razmerja in je na podlagi teh elementov, ne glede na pravno podlago, na podlagi katere to razmerje med delavcem in delodajalcem obstaja, nastalo delovno razmerje in morata delavec in delodajalec za to razmerje skleniti pogodbo o zaposlitvi.  

Elementi delovnega razmerja so:

  • prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca,
  • nepretrgano delo,
  • delo za plačilo,
  • opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca in
  • opravljanje dela v prostorih in s sredstvi delodajalca.

Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava. Pomagamo v postopkih zaposlovanja in odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za vas pregledamo in pripravimo interne akte, skratka skrbimo za skladnost poslovanja na področju delovnega prava

Delodajalec mora poleg izpolnjevanja elementov delovnega razmerja, pri začasnem delu dijakov in študentov spoštovati tudi 6. člen ZDR-1, ki nalaga delodajalcu prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov.

Skladno z 18. členom ZDR-1 se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Tako da sodišče v vseh primerih, ko ugotovi, da obstajajo elementi delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, vzpostavi delovno razmerje in delodajalcu naloži sklenitev pogodbe o zaposlitvi z delavcem in plačilo vseh prispevkov in morebitne razlike v plači od prvega dneva nastopa dela naprej, za zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Poudariti pa je treba, da se je skozi sodno prakso razvila dikcija oziroma pogoji, na katere morajo biti delodajalci pozorni, da se ne izkaže, da bi moral delo, ki ga začasno in občasno opravlja dijak ali študent, opravljati redno zaposlen delavec.

 V sodni praksi se je razvilo stališče, da je treba začasno in občasno delo dijakov in študentov presojati predvsem po začasnosti in občasnosti njihovega dela, pri čemer pa sodišče ni postavilo neke jasne časovne ločnice. Sodišče je zavzelo stališče, da je treba presojati vsak primer posebej. Presoja je potrebna predvsem z vidika primerljivosti obsega dela, časovnosti dela, nadzora nad študentom in odvisnosti dijakov in študentov in redno zaposlenim delavcem.

 Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava. Pomagamo v postopkih zaposlovanja in odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za vas pregledamo in pripravimo interne akte, skratka skrbimo za skladnost poslovanja na področju delovnega prava

Kakšna je sodna praksa na tem področju?

Vrhovno sodišče je 14. 10. 2013 izdalo Sodba VIII Ips 82/2013, v kateri je razsodilo, da je treba obstoj elementov delovnega razmerja ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej. Sodišče je v tem konkretnem primeru nadalje ugotovilo, da sta tožnici po številu opravljenih ur delali z enako ali celo večjo obremenitvijo kot pri toženi stranki redno zaposleni delavci, in sicer kontinuirano celo leto, ne samo občasno (kar je značilno za študentsko delo), tožena stranka pa ju je očitno za takšen obseg dela potrebovala. Tožnici sta bili tako redno vključeni v delovni proces, saj je tožena stranka nanju redno računala, ko je pripravljala plane letov, delo pa sta opravljali po odredbah in navodilih tožene stranke.

Sodišče nadalje ugotavlja, da dejstvo, da sta tožnici privolili na to, da delo, ki je bilo trajno in neprekinjeno ter se je opravljalo z vključitvijo v organiziran delovni proces, po obsegu pa je bilo primerljivo z delom pri toženi stranki redno zaposlenih delavcev, opravljata kot študentki, namreč ne pomeni, da sta se odpovedali pravicam, ki izvirajo iz delovnega razmerja, in da ne moreta zahtevati ugotovitve obstoja delovnega razmerja.

Višje delovno in socialno sodišče je v sodbi VDSS Pdp 66/2016 odločilo, da razlikovanje dela v delovnem razmerju in dela, ki ga opravljajo dijaki in študentje, je v tem, da je dijaško in študentsko delo opredeljeno kot posebnost, predvsem je pri tem delu poudarjena začasnost in občasnost. Torej sta odločilna kriterija za razmejitev dela v delovnem razmerju in dijaškega ter študentskega dela čas opravljanja dela in narava dela.

Sodišče v predmetni zadevi ugotavlja, da je tožnica za toženo stranko na podlagi študentskih napotnic opravljala delo „urejanje podatkov v dokumentacijski bazi“, kasneje pa delo na oddelku za informatiko. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je tožnica pri toženi stranki vključila v organiziran delovni proces in je delo opravljala enako kot delavci v delovnem razmerju. Tožena stranka je tožnico pri delu nadzorovala, ji dajala navodila, tožnica je delo opravljala po razporedu. Delo, ki ga je opravljala tožnica, ni bilo občasno ali začasno, temveč je bila narava njenega dela taka, da je bilo njeno delo bistveno povezano z delom drugih delavcev pri toženi stranki. Delo tožnice se po vsebini ni razlikovalo od dela redno zaposlenih delavcev in je opis vsebine dela, ki ga je opravljala tožnica, ustrezal opisu del in nalog delovnega mesta „dokumentalist“ oziroma „dokumentarist 1.

Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava. Pomagamo v postopkih zaposlovanja in odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za vas pregledamo in pripravimo interne akte, skratka skrbimo za skladnost poslovanja na področju delovnega prava

Vrhovno sodišče je v sodbi VSRS VIII Ips 236/2016 odločilo, da obseg tožničinega dela ni bil enak obsegu dela redno zaposlenih in ker stopnja njene odvisnosti glede razpolaganja z delovnim časom ni bila enaka stopnji odvisnosti delavca v delovnem razmerju, elementi delovnega razmerja niso podani.

Sodišče nadalje ugotavlja, da lahko študentsko delo opravljajo le posamezniki, ki imajo status dijaka ali študenta. Delo lahko opravljajo na podlagi stalne napotnice, ki velja daljše obdobje in torej omogoča dolgotrajnejše sodelovanje. Zato delodajalci lahko posameznega študenta v okviru študentskega dela angažirajo za daljše časovno obdobje, zlasti če gre za naloge, za katere so ga že usposobili, pri čemer pa instituta študentskega dela ne smejo zlorabljati. Za zlorabo gre, kadar študent ali dijak opravlja delo v organiziranem delovnem procesu daljše časovno obdobje na popolnoma enak način, pod enakim režimom in v enakem obsegu, kot ga opravljajo osebe, ki so pri delodajalcu v delovnem razmerju.

V predmetni zadevi je tožnica pri toženi stranki delala na postopkih izvršbe. Vsebina tega dela je bila identična delu druge delavke, ki pa je kot referentka za splošne zadeve poleg izvršb opravljala še dela v zvezi s kadrovskimi in splošnimi zadevami. Tožnica je delo opravljala samostojno in pod nadzorom druge delavke. Na razpolago je imela delovna sredstva (stacionarni telefon, elektronsko pošto), imela je plačan odmor za malico, odsotnosti je morala javljati nadrejeni delavki, prisotnost na delu je evidentirala, pri delu je sodelovala z drugimi zaposlenimi, na vloge, ki jih je izdajala, se je podpisovala. Na tak način je s krajšimi prekinitvami delala dve leti in pet mesecev. V povprečju je delala 20 ur na teden, kar sovpada tudi z obsegom dela v primerjavi z delom druge delavke (približno 40 % obsega njenega dela).

Tožena stranka v reviziji utemeljeno nasprotuje presoji, da so v razmerju, ki je bilo urejeno kot študentsko delo, obstajali vsi elementi delovnega razmerja oziroma da tožničino delo ni imelo narave začasnosti oziroma občasnosti. Zlasti glede na dejstvo, da tožnica ni imela osemurnega delovnika, da ni opravljala vseh nalog delovnega mesta referent za splošne zadeve oziroma višji kadrovsko pravni referent, ampak le nekatere naloge (40 % dela druge delavke) in da sta si delovni prostor delili z drugo študentko. Predvsem je pomembno, da ni imela odrejenega stalnega (niti krajšega) delovnika, saj na delo ni prihajala po ustaljenem urniku in vsak dan ni opravila enakega števila ur (dejansko ni imela 20-urnega delovnega tedna, približno toliko ur mesečno je opravila v povprečju, pa še tega ne vsak mesec enako). Iz navedenih okoliščin izhaja, da njen obseg dela ni bil enak obsegu dela redno zaposlenih in da stopnja njene odvisnosti glede razpolaganja z delovnim časom ni bila enaka stopnji odvisnosti delavca v delovnem razmerju.

Sodišče je odločilo, da je bila narava tožničinega dela občasna, saj dela ni opravljala na enak način, pod enakim režimom in v enakem obsegu, kot redno zaposleni (zgolj to, da je tožena stranka tožnico kot študentko za opravljanje dela na izvršbah angažirala dve leti in pol, ne zadošča za zaključek, da je delo opravljala nepretrgoma).

Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava. Pomagamo v postopkih zaposlovanja in odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za vas pregledamo in pripravimo interne akte, skratka skrbimo za skladnost poslovanja na področju delovnega prava

Iz navedenega je treba poudariti, da sodišče ni zavzelo nekega stališča, glede točno določene časovnosti začasnosti oziroma občasnosti opravljanja del, po kateri bi lahko zatrdil, da se delo, ki ga opravlja študent oziroma dijak, po preteku določenega časa, več ne šteje za začasno in občasno delo.

Bistvena razlika v zgoraj navedeni sodni praksi je v primerljivost obsega dela študenta z delom redno zaposlenimi delavcev pri delodajalcu, nadzora nadrejenega dela nad delom študenta in primerljivost organizacija delovnega časa študenta in redno zaposlenega delavca.

Odločilni merili za razmejitev dela v delovnem razmerju in dijaškega ter študentskega dela sta čas opravljanja dela in narava dela. Za delovno razmerje je značilno, da se delo opravlja nepretrgano po navodilih, in pod nadzorom delodajalca takšna je tudi definicija delovnega razmerja, od ostalih pravnih razmerij pa se bistveno razlikuje po stopnji osebne odvisnosti, s katero je delavec zavezan k opravljanju dela. Delavec ne more prosto oblikovati načina dela in delovnega časa, ampak je vezan na navodila delodajalca.

Občasnost in začasno dela študenta je treba gledati skoz prizmo redno zaposlenega delavca, če so dela, ki jih študent opravlja primerljiva z deli, ki jih opravlja redno zaposlen delavec in če časovni okvir, v katerem mora biti študent na delu prisoten, primerljiv s časovnim okvirimo delavca, ter če bo vzpostavljen neposredni nadzor nad delom študenta (če mora študent na delo prihajati po, že v naprej določenem urniku), je treba s študentom skleniti pogodbo o zaposlitvi, saj razmerje med delodajalcem in študentom vsebuje elemente delovnega razmerja.

 Če potrebujete pomoč pri urejanju delovnopravnih zadev, nas kontaktirajte

Pravno svetovanje

Contact Form Demo

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Scroll to Top