Pravica do pozabe
Pravica do pozabe je urejena v Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju GDPR).
Še pred sprejetjem uredbe je Sodišče EU v zadevi C‑131/12 Google Spain SL in Google Inc. proti Agencia Española de Protección de Datos (AEPD) in Mario Costeja González iz leta 2014, odločilo, da mora Google kot upravljavec iskalnika zaradi spoštovanja pravic posameznika, s seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju, opravljenem na podlagi imena osebe, odstraniti povezave na spletne strani, ki jih objavijo tretje osebe.
Sodišče EU je že leta 2024 gospodu Mariu Costeju Gonzálezu priznalo pravico do pozabe, kar je naknadno Evropska komisija uzakonila tudi z GDPR.
V tem prispevku bomo na kratko predstavili pravico do pozabe in postopke, ki kako jo doseči pri Googlu kot največjemu upravljavcu brskalnika.
Več prispevkov na temo javnega naročanja, delovnega prava in varstva osebnih podatkov si lahko preberete tukaj.
Na portalu vam nudimo pravno svetovanje s področja varstva osebnih podatkov, poskrbimo, da bo vaše poslovanje skladno z ZVOP-2 in GDPR ter področnimi zakoni
Kaj je pravica do pozabe?
Pravica do pozabe je urejena v 17. členu GDPR, ki določa, da ima posameznik, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov:
- osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;
- posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;
- posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu z GDPR, za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi;
- osebni podatki so bili obdelani nezakonito;
- osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;
- osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe.
Skladno s prvim odstavkom 17. člena GDPR ima vsak posameznik pravico od upravljavca zahtevati, da njegove osebne podatke izbriše, ko upravljavec osebnih podatkov ne potrebuje več, ker je namen obdelave dosežen, ko posameznik umakne soglasje za obdelavo osebnih podatkov, ko posameznik ugovarja obdelavi osebnih podatkov, ko so ti bili zbrani na nezakonit način, ali pa so bili zbrani s ponudbo storitve informacijske tehnologije (Facebook, Google … ).
Na portalu vam ponujamo storitev pooblaščene osebe za varstvo podatkov – POD
GDPR nadalje v drugem odstavku 17. člena določa, da kadar upravljavec objavi osebne podatke in jih je skladno z zgoraj navedenim dolžan izbrisati, ob upoštevanju razpoložljive tehnologije in stroškov izvajanja sprejme razumne ukrepe vključno s tehničnimi, da upravljavce, ki obdelujejo osebne podatke, obvesti, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, od njih zahteva, naj izbrišejo morebitne povezave do teh osebnih podatkov ali njihove kopije.
Drugi odstavek 17. člena GDPR uzakoni sodbo sodišča EU v zadevi Google Spain SL in Google Inc. proti Agencia Española de Protección de Datos (AEPD) in Mario Costeja González iz leta 2014.
Pravno svetovanje
Sodišče EU je svojo odločitev utemeljilo na način, da ker lahko zadevna oseba v skladu s temeljnimi pravicami, ki jih ima na podlagi členov 7 in 8 Listine, zahteva, da zadevna informacija ni več na voljo splošni javnosti prek vključitve na tak seznam zadetkov, je treba ugotoviti, da imajo te pravice načeloma prednost ne le nad gospodarskim interesom upravljavca iskalnika, ampak tudi nad interesom te javnosti, da navedeno informacijo najde z iskanjem na podlagi imena te osebe.
Vendar ne bi bilo tako, če bi se izkazalo, da je zaradi posebnih razlogov, kot je vloga navedene osebe v javnem življenju, poseg v njene temeljne pravice upravičen zaradi prevladujočega interesa navedene javnosti, da ima prek te vključitve dostop do zadevne informacije.
Glede okoliščine, kot je ta, ki se nanaša na to, da so na seznamu zadetkov, ki ga internetni uporabnik dobi, ko z Googlovim iskanjem izvede iskanje na podlagi imena zadevne osebe, vključene povezave na strani spletnih arhivov dnevnika, ki vsebujejo obvestila, v katerih je omenjeno ime te osebe, in ki se nanašajo na nepremičninsko dražbo v zvezi s postopkom izvršbe zaradi neplačila socialnih prispevkov, je treba ugotoviti, da ima zadevna oseba glede na občutljivost informacij iz teh objav za njeno zasebno življenje in glede na to, da so bila obvestila prvič objavljena pred 16 leti, pravico, da te informacije prek takega seznama niso več povezane z njenim imenom.
V obravnavanem primeru ni posebnih razlogov, s katerimi bi bil utemeljen prevladujoč interes javnosti, saj oseba v postopku ni javna osebnost.
Sodišče EU je svojo odločitev utemeljilo na način, da pravice do pozabe ne more uveljavljati oseba, ki je javno izpostavljena zaradi pravice svobode izražanja in obveščenost, v tem primeru gre predvsem za javne osebnosti, kot so politiki, pevci, filmski igralci in druge javne osebe, za takšne osebe velja, da so njihova življenja bolj izpostavljena javnosti, in se zato za njih predvideva nižja stopnja zasebnosti.
V obravnavanem primeru je šlo za osebo, ki ni bila javno izpostavljena in za dogodek, ki se je zgodil pred 16 leti in je zato sodišče EU presodilo, da ima posameznik pravico do pozabe v takem primeru.
Posameznik nima pravice do odklopa, če je obdelava osebnih podatkov potrebna:
- za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;
- za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;
- iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja;
- za namene arhiviranja v javnem interesu:
- za znanstveno ali
- zgodovinsko-raziskovalne namene ali
- statistične namene ali
- za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.
Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-2) povzema omejitve pri pravici do pozabe, kot jih določa GDPR.
ZVOP-2 pa v zvezi z omejitvami pravice do pozabe določa še omejitve, ko upravljavec ali obdelovalec prejmeta eno od zahtev iz 15. do 22. člena GDPR ali zahtev posameznika po ZVOP-2 ali drugem zakonu, ne sme izbrisati, odsvojiti ali spremeniti zahtevanih osebnih podatkov, ki so predmet postopka, dnevnikov obdelav in drugih povezanih informacij.
GDPR in ZVOP-2 določata, da posameznih ne more zahtevati izbrisa njegovih osebnih podatkov, oziroma posameznik nima pravice do pozabe, ko bi njegova pravica do pozabe preprečevala svobodo izražanja in obveščanja, ko je upravljavec dolžan osebne podatke obdelovati na podlagi zakona, ko se skuša zagotoviti javni interes na področju javnega zdravja, ko gre za arhiviranje, statistične obdelave zgodovinsko-raziskovalne namene, za namen obrambe ter v primerih, ko so osebni podatki del dnevnikov obdelave osebnih podatkov.
Na portalu vam ponujamo storitev pooblaščene osebe za varstvo podatkov – POD
Kako uveljavljati pravico do pozabe?
GDPR upravljavcev osebnih podatkov v 12. členu nalaga zadolžitev, da sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi posamezniku, vse informacije iz členov 13 in 14 ter sporočila iz členov 15 do 22 in 34, povezana z obdelavo, v:
- jedrnati,
- pregledni,
- razumljivi in
- lahko dostopni obliki ter
- jasnem in preprostem jeziku.
Informacije se posredujejo v pisni obliki ali z drugimi sredstvi, vključno, kjer je ustrezno z elektronskimi sredstvi.
GDPR v 12. členu nadalje določa, da upravljavec posamezniku, olajša uresničevanje njegovih pravic iz členov 15 do 22. Iz česar izhaja, da mora upravljavec tudi pri pravici do pozabe oziroma pravico do izbrisa, posamezniku, olajšati uresničevanje njegovih pravic.
Upravljavec informacije o ukrepih, sprejetih na zahtevo v skladu s členi 15 do 22, posamezniku, zagotovi brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve.
Na portalu vam nudimo pravno svetovanje s področja varstva osebnih podatkov, poskrbimo, da bo vaše poslovanje skladno z ZVOP-2 in GDPR ter področnimi zakoni
GDPR zagotavlja posameznikom preprost način seznanitve z njihovimi pravicami že ob začetku obdelave osebnih podatkov. GDPR prav tako upravljavcem nalaga, da posameznikom omogočijo preprost in razumljiv način seznanitve z njihovimi pravicami in preprost ter hiter način uveljavljanja svojih pravic.
Upravljavci morajo posameznikom zagotoviti enostaven način uveljavljanja pravice do pozabe brez dodatnih zahtev in omejitev, predvsem pa mora biti ta postopek kar se da hitro izpeljan, najkasneje pa v roku enega meseca.
Google je tukaj objavil postopek, kako pravico do pozabe obravnavajo v njihovi družbi in kakšen je postopek pri uveljavljanju pravice do pozabe.
Na spletni strani je treba izpolniti Obrazec za zahtevanje odstranitve osebnih podatkov, ki je objavljen tukaj.
Googlu je potrebno dostaviti tudi te podatke:
- URL-je za vsebino, za katero posameznik želi, da jo Google odstrani,
- opis, kako je vsebina povezana s posameznikom, in zakaj bi jo morali Google odstraniti iz rezultatov iskanja,
- iskalno poizvedbo, za katero posameznik želi, da Google odstrani vsebino, npr. polno ime, vzdevek in
- e-poštni naslov, na katerem je posameznik dosegljivi.
Google bo ročno preučil zahtevo posameznika in bo na splošno preučil, ali so informacije morda v javnem interesu in kako, ter to primerjal s pravicami posameznika na podlagi veljavne zakonodaje o varstvu podatkov.
Google je za uveljavljanje pravice do pozabe izdelal spletni obrazec, ki ga lahko uporabi posameznik, ki želi uveljavljati pravico do pozabe. Google je izdelal navodila in usmeritve za posameznike in pojasnil postopek pri odločanju glede odobritve zahteve posameznika.