Odpravnina ob upokojitvi
O odpravnini smo že pisali v prispevku z naslovom »Odpravnina«. Ker prejemamo veliko vprašanj glede odpravni ob upokojitvi, smo se odločili, da v tem prispevku posvetimo samo odpravnini ob upokojitvi.
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) odpravnino ob upokojitvi ureja v 132. členu.
Kolektivne pogodbe dejavnosti lahko odpravnino urejajo tudi drugače, kot jo ureja ZDR-1, vendar pa morajo biti delavcu zagotovljene, vsaj minimalne pravice, kot jih zagotavlja ZDR-1.
Na portalu legalen.si vam nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava. Pomoč pri zaposlovanju in v postopkih odpovedi delovnega razmerja ter pri sestavi vseh internih pravnih aktov in ostalih dokumentov iz delovnega razmerja.
Kako odpravnino ob upokojitvi ureja ZDR-1?
ZDR-1 v 132. členu določa, da je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
ZDR-1 nadalje določa, da delavec, ki se ponovno zaposli po upokojitvi, ni upravičen do ponovne odpravnine ob ponovni upokojitvi.
Delodajalec je dolžan delavcu, ki je zaposlen za krajši delovni čas izplačati odpravnino ob upokojitvi v sorazmernem delu, razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, ki tako določajo.
Za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- delavec mora biti pri delodajalcu zaposlen vsaj pet let pred upokojitvijo,
- delavec ne sme imeti pravice do odpravnine po 108. členu ZDR-1 (člen določa pogoje, kdaj in v kakšnem znesku pripada delavcu odpravnina),
- delodajalec za delavca ne sme financirati dokupa pokojninske dobe.
Delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če ima pravico do odpravnine po 108. členu tega zakona in če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 108. členu tega zakona oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine ob upokojitvi.
ZDR-1 v 108. členu določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, dolžan izplačati delavcu odpravnino.
Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada odpravnina v višini:
- 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
- 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
- 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
Pravica do odpravnine ob upokojitvi se lahko drugače dogovori tudi v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti.
Zakonodajalec je delavca pred upokojitvijo zaščitil na način, da v primeru, če delavcu pred upokojitvijo, pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz:
- poslovnega razloga,
- razloga nesposobnosti ali
- krivdnega razloga,
dolžan izplačati odpravnino po 108. členu in ne odpravnine ob upokojitvi.
Če delavec sam odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi upokojitve, pa mu pripada odpravnina v višini dveh povprečnih oziroma dveh njegovih plač, kar je zanj ugodneje.
Ali me lahko delodajalec prisilno upokoji?
V zadnjem času na portal prejemamo veliko vprašanj v zvezi s prisilno upokojitvijo. Veliko delavcev želi svojo kariero nadaljevati vsaj še nekaj let po tem, ko izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Večina to želi storiti zaradi prejemanja dela pokojnine v teh letih in zaradi zvišanja odstotka, po katerem se določi višina pokojnine.
Kratek odgovor je NE. Delodajalec ne more delavcu odpovedati pogodbe o zaposlitvi zgolj zato, ker izpolnjuje pogoje za upokojitev.
Državni zbor je v Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju PKP-7), v 21. členu določil, da se v 89. členu ZDR-1 dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki določa, da lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V 22. členu KPK-7 določa, da se v ZJU doda nov 156.a člen, ki določa, da lahko predstojnik javnemu uslužbencu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja razlogov z odpovednim rokom 60 dni, če javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z Ustavno odločbo št. U-I-16/21-17 z dne 18. 11. 2021 odločilo, da se tretji, četrti in peti odstavek 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 52/16, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE) ter 156.a člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08 in 203/20 – ZIUPOPDVE) se razveljavijo.
Ustavno sodišče svojo odločitev utemeljuje na dejstvu, da mora za odpoved obstajati utemeljen razlog, povezan s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali z operativnimi potrebami konkretnega delodajalca, ki upravičuje odpoved. Če teh vsebinskih zahtev zakonski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne izpolnjuje, potem v konkretnih primerih ne more biti utemeljen razlog za odpoved v smislu 4. člena Konvencije MOD št. 158 in 24. člena MESL. Odpoved pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca iz poslovnega razloga, ker delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne da bi bila odločitev delodajalca utemeljena z resnimi objektivnimi razlogi, ki izhajajo iz njegove sfere, v posledici tega pa delavca prikrajša za ustrezno delovnopravno varstvo glede prenehanja delovnega razmerja, je zato v neskladju s 4. členom Konvencije MOD št. 158 in 24. členom MESL ter posledično z 8. členom Ustave.
Ustavno sodišče je razveljavilo tretji, četrti in peti odstavek 89. člena ZDR-1 ter 156.a člen ZJU (1. točka izreka), zaradi neskladja z 8. členom Ustave, ki določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.
Že Ustavno sodišče je odločilo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga in samo zaradi dejstva, da je delavec izpolnil pogoje za upokojitev, ni ustavno, tako da delodajalec brez utemeljenega razloga, ki ga določa ZDR-1 ali mednarodne konvencije, delavcu, ki je dopolnil pogoje za upokojitev, zgolj za to, ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
Na portalu legalen.si vam nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava. Pomoč pri zaposlovanju in v postopkih odpovedi delovnega razmerja ter pri sestavi vseh internih pravnih aktov in ostalih dokumentov iz delovnega razmerja.
Kakšna je odpravnina ob upokojitvi v javnem sektorju?
Odpravnino v javnem sektorju, enako kot v zasebnem sektorju določa ZDR-1, razen v primeru odpravnine ob upokojitvi, ki je določena v Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/18).
Višina odpravnine ob upokojitvi za vse javne uslužbence znaša:
- tri povprečne mesečne plače zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma
- tri zadnje mesečne plače javnega uslužbenca, če je to zanj ugodneje.
Kolektivna pogodba za negospodarsko dejavnost Republike Slovenije in vse ostale področne kolektivne pogodbe v javnem sektorju odpravnino ob upokojitvi določajo enako, in sicer tri povprečne plače za pretekle tri mesece, glede na povprečje v RS ali glede na plačo javnega uslužbenca, odvisno, kaj je zanj ugodneje.
Pravno svetovanje
Kako odpravnino ob upokojitvi urejajo področne kolektivne pogodbe v zasebnem sektorju?
Kolektivna pogodba | Odpravnina ob upokojitvi |
Delodajalec je delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob izplačilu zadnje plače oziroma nadomestila plače dolžan izplačati odpravnino najmanj v višini ene povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. Delodajalec je delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji prej ali najkasneje šestdeset dni po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, ali se invalidsko upokoji, ob izplačilu zadnje plače oziroma nadomestila dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. Uporabijo se pravila ZDR-1, ker so za delavca ugodnejša. | |
Odpravnina ob upokojitvi se izplača v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. | |
Delodajalec je delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini najmanj dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje, vendar največ do višine zneska, ki se ne všteva v davčno osnovo. | |
V primeru upokojitve pripada delavcu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi odpravnina skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja. | |
Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 105/21, 137/22 in 109/23) | Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini najmanj treh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. |
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Uradni list RS, št. 56/18, 16/19, 12/20, 93/20, 87/22, 161/22 in 63/23) – veljavnost do 31. 12. 2024 | Delavec je upravičen do odpravnine ob upokojitvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Odpravnina znaša glede na zaposlitev pri zadnjem delodajalcu: – nad 5 do vključno 10 let 1 plača, – nad 10 do vključno 20 let 2 plači, – nad 20 let 3 plače. Osnova za odpravnino je povprečna mesečna plača v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma povprečna mesečna plače delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Za zaposlene po prvi alineji se uporablja ZDR-1, ker je ugodnejši od kolektivne pogodbe. |
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina pod naslednjimi pogoji in v naslednjih višinah: – dopolnjenih 5 let delovne dobe 1 plača, – dopolnjenih 10 let delovne dobe 2 plači, – dopolnjenih 20 let delovne dobe 3 plače. Šteje se delovna doba pri zadnjem delodajalcu. Če se delavec upokoji v treh mesecih po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev in ima hkrati dopolnjenih 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi v višini 4 povprečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma 4 povprečnih plač delavca za pretekle 3 mesece, če je to za delavca ugodneje. Za zaposlene po prvi alineji se uporablja ZDR-1, ker je ugodnejši od kolektivne pogodbe. | |
Odpravnina ob upokojitvi mora biti izplačana najkasneje ob izplačilu zadnje plače. Glede višine odpravnine se uporabljajo določbe ZDR-1. | |
Delodajalec je delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, v višini kot jo določa tarifna priloga. Tarifni del določa: Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine. | |
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina pod naslednjimi pogoji in v naslednjih višinah: – v višini ene povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini ene povprečne mesečne plače delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje, za dopolnjenih 5 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, – v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje, za dopolnjenih 15 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, – v višini treh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje, za dopolnjenih 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, – če se delavec upokoji v treh mesecih po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev in ima hkrati dopolnjenih 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, delavcu pripada odpravnina v višini štirih povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini štirih povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Za zaposlene po prvi alineji se uporablja ZDR-1, ker je ugodnejši od kolektivne pogodbe. | |
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine. | |
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina pod naslednjimi pogoji in v naslednjih višinah: – dopolnjenih 5 let delovne dobe 1 plača, – dopolnjenih 10 let delovne dobe 2 plači, – dopolnjenih 20 let delovne dobe 3 plače. Šteje se delovna doba pri zadnjem delodajalcu. Če se delavec upokoji v treh mesecih po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev in ima hkrati dopolnjenih 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi v višini štirih (4) povprečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma 4 povprečnih plač delavca za pretekle 3 mesece, če je to za delavca ugodneje. Za zaposlene po prvi alineji se uporablja ZDR-1, ker je ugodnejši od kolektivne pogodbe. | |
Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (Uradni list RS, št. 192/21) | Delavec je upravičen do odpravnine ob upokojitvi v skladu z zakonom. |
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. V primeru smrti delavca se odpravnina, ki bi jo delavec po tem členu dobil, izplača dedičem. | |
Odpravnina ob upokojitvi mora biti izplačana najkasneje ob izplačilu zadnje plače. Glede višine odpravnine se uporabljajo določbe ZDR-1. | |
Če ni s kolektivno pogodbo na ravni delodajalca dogovorjeno ugodneje, se izplača odpravnina delavcu ob odhodu v pokoj, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Odpravnina ob upokojitvi mora biti izplačana najkasneje ob izplačilu zadnje plače. Če delodajalec zadnje plače ali nadomestila plače ne izplača pravočasno, se kot datum zapadlosti izplačila šteje dan prenehanja delovnega razmerja. | |
Kolektivna pogodba za lesarstvo (Uradni list RS, št. 58/17, 51/18 in 45/19) | Kolektivna pogodba pravil za odpravnino ne ureja, tako da se uporablja ZDR-1. |
Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (Uradni list RS, št. 192/21 in 74/23) | Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v skladu z zakonom. Odpravnina ob upokojitvi se izplača najkasneje ob izplačilu zadnje plače. |
Delavcu, ki se upokoji na dan, ko izpolni vse pogoje za starostno upokojitev, pripada odpravnina v višini 3 (treh) povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle 3 (tri) mesece oziroma v višini 3 (treh) povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle 3 (tri) mesece, če je to za delavca ugodneje. Delavcu, ki se upokoji kasneje, pripada odpravnina najmanj v višini 2 (dveh) povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle 3 (tri) mesece oziroma v višini 2 (dveh) povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle 3 (tri) mesece, če je to za delavca ugodneje. Višina odpravnine iz prvega odstavka tega člena pripada tudi delavcu, ki dela krajši delovni čas po predpisih iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja. | |
Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja (Uradni list RS, št. 5/16) – tarifni del se uporablja do 22. 8. 2024. | Kolektivna pogodba pravil za odpravnino ne ureja, tako da se uporablja ZDR-1. |
Kolektivna pogodba pravil za odpravnino ne ureja, tako da se uporablja ZDR-1. | |
Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti (Uradni list RS, št. 202/21, 58/23 in 22/24) | Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v naslednji višini: – delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen manj kot pet (5) let, ne pripada odpravnina, – delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet (5) let in do deset (10) let, pripada odpravnina v višini dveh (2) povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri (3) mesece oziroma v višini dveh (2) povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri (3) mesece, če je to za delavca ugodneje, – delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen več kot deset (10) let, pripada odpravnina v višini treh (3) povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri (3) mesece oziroma v višini treh (3) povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri (3) mesece, če je to za delavca ugodneje. |
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina pod naslednjimi pogoji in v naslednjih višinah: – dopolnjenih 5 let delovne dobe 2 plača, – dopolnjenih 20 let delovne dobe 3 plače, Šteje se delovna doba pri zadnjem delodajalcu. Če se delavec upokoji v roku treh mesecev po izpolnitvi prvega pogoja za starostno oziroma poklicno upokojitev, delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi v višini petih (5) povprečnih plač v RS oziroma petih (5) povprečnih plač delavca, če je to za delavca ugodneje (povprečje se izračuna na osnovi uradnih podatkov za zadnje tri mesece pred izplačilom odpravnine). | |
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (Uradni list RS, št. 95/07 in 48/18) | Delodajalec izplača delavcu ob upokojitvi odpravnino v višini treh povprečnih bruto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma v višini treh zadnjih bruto plač delavca, če je to zanj ugodnejše. Delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do razlike, če je znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine. Če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine po prejšnjem odstavku. Če se delavec delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu. |
Če potrebujete pomoč pri urejanju delovno pravnih zadev, nas kontaktirajte.