Nova pogodba o zaposlitvi za določen čas
Nova pogodba o zaposlitvi za določen čas postaja v Sloveniji stresen dogodek za številne novo zaposlene ali menjalce zaposlitve, saj jo posameznik največkrat enači s poizkusno dobo. Delavec se po navadi ne zaveda, da mu je zaradi nepoznavanja delovne zakonodaje delodajalec po vsej verjetnosti ponudil nekaj, kar ne le da ni njemu v prid, temveč tudi ni v skladu z zakonodajo. Vsako novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas urejata Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o javnih uslužbencih (ZJU). Tu je kljub številčnosti teh pogodb treba vedeti nekaj:
“Pogodba o zaposlitvi za določen čas je izjema in ne pravilo, saj ZDR-1 v 12. členu določa, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas, razen v primerih, ko to določa zakon.”
ZDR-1 nadalje v istem členu določa, da se v primeru, ko obstaja dvom o trajanju pogodbe o zaposlitvi vedno domneva, da je le-ta sklenjena za nedoločen čas. Prav tako ZJU v 54. členu določa, da javni uslužbenci sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas, razen v primerih, kot jih določa zakon. ZJU nadalje v istem členu določa, da določbe, ki bi v nasprotju z zakonom omejevale trajanje pogodbe o zaposlitvi so nične.
Za namene tega prispevka se bomo osredotočili na novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki jo ureja Zakon o delovnih razmerjih.
Kdaj se sklepa nova pogodba o zaposlitvi za določen čas po ZDR-1?
ZDR-1 pogodbo o zaposlitvi za določen čas umešča v poglavje »Posebnosti pogodb o zaposlitvi«.
Novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas lahko delodajalec in delavec skleneta izključno:
- v primerih, ko delo že po sami svoji naravi traja določen čas,
- v primerih, ko se nadomešča začasno odsotnega delavca,
- v primerih, ko gre za povečan obseg dela,
- v primerih, ko se zaposluje tujca ali osebo brez državljanstva, ko ima dovoljenje za prebivanje ali dovoljenje za sezonsko delo,
- v primerih, ko se zaposluje poslovodno osebo ali prokurista ali vodilnega delavca iz 74. člena ZDR-1,
- v primerih, ko gre za sezonsko delo,
- v primerih, ko se zaposluje osebo z namenom izobraževanja ali izpopolnjevanja,
- v primerih, ko se zaposluje osebo zaradi dela v prilagoditvenem obdobju zaradi priznavanja kvalifikacije,
- za namene opravljanja javnih del ali ostale politike zaposlovanja,
- v primerih, ko se opravlja projektno delo,
- v primerih, ko se uvajajo nove tehnologije ali druge tehnične izboljšave ali zaradi usposabljanja delavcev,
- zaradi predaje dela,
- v primerih, ko se zaposluje voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah ter
- v drugih primerih, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava, nudimo vam pregled in pripravo pogodb o zaposlitvi, pregled skladnosti poslovanja na področju delovnega prava. Za vašo družbo pripravimo vzorce pravilnikov, pogodb ter ostalih delovno-pravnih dokumentov.
Pravno svetovanje
Kaj se zgodi, če podjetje sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z določili ZDR-1?
V primeru, da je nova pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z ZDR-1 v primeru, da delavec ostane na delu tudi po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem sklenjena za nedoločen čas.
Kot izhaja že iz sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 26/2021 z dne 17. 3. 2021 mora biti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi dejansko dokazan in ne zgolj taksativno naštet v sami pogodbi o zaposlitvi. Iz razlage višjega sodišča izhaja, da je za odločitev bistveno, ali je bil tudi dejansko podan razlog za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas – začasno povečan obseg dela, ki ga predvideva 3. alineja prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi teh določb pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala obstoja navedenega razloga za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, zato je pogodbo o zaposlitvi za določen čas, skladno s 56. členom ZDR-1 transformiralo v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Večina delodajalcev sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi povečanega obsega dela, kar pa v večini primerov ni skladno z dejanskim stanjem. Višje delovno in socialno sodišče je s sodbo opr. št. Pdp 771/2019 odločilo, da sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki ni povezano z resničnim razlogom začasno povečanega obsega dela, temveč se nanaša na reševanje problema negotovosti glede bodočega gibanja naročil, je nezakonito in ni v skladu z določbo 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013-ZDR-1). Ker delodajalec ni dokazal, da je v tožnikovem primeru v resnici obstajal začasno povečan obseg dela, sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni zakonita.
Sodna praksa v RS se je razvila v smeri, da morajo biti zakoniti taksativno našteti razlogi v 54. členu ZDR-1 tudi dokazljivi.
V primeru, ko delodajalec ne more dokazati razloga, zaradi katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ali pa v primerih, ko razlog o zaposlitvi za določen čas v pogodbi sploh ni navedel, sodišče takšno pogodbo transformira v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
V primerih, ko sodišče ugotovi, da je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas nezakonita in jo transformira v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ni potrebno sklepati nove pogodbe o zaposlitvi, delodajalec na podlagi sodne odločbe delavca pozove nazaj na delo, pri čemer ostane v veljavi nezakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas.
Podaljševanje pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kdaj in za koliko časa?
Delodajalec z istim delavcem in za isto delo ne sme skleniti ene ali več pogodb o zaposlitvi za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let. Trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi, ki je določen v 55. členu ZDR-1.
Ne glede na omejitev sklepanja zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, pa lahko delodajalec z istim delavcem za isto delo sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi za časovno obdobje, ki je daljše od dveh let in sicer v primerih, ko sklepa pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi:
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- zaposlitve tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon,
- zaposlitve poslovodne osebe ali prokurista,
- zaposlitve vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena tega zakona,
- zaposlitve za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, če projekt traja dlje kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene za celotno obdobje projekta in
- zaposlitve voljenega in imenovanega funkcionarja oziroma drugih delavcev, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah.
V omejitev prepovedi zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, se šteje tudi opravljanje dela agencijskih delavcev.
Na portalu nudimo celotno podporo v delovno pravnih zadevah. Če potrebujete pomoč nas kontaktirajte.
Kakšne pravice ima delavec, ko se sklepa nova pogodba o zaposlitvi za določen čas?
ZDR-1 v 57. členu določa, da imata, v času trajanja delovnega razmerja za določen čas pogodbeni stranki enake pravice in obveznosti kot v delovnem razmerju za nedoločen čas, razen v primerih kot jih določa zakon.
ZDR-1 določa, da imajo delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas pravico do sorazmernega dela letnega dopusta v višini 1/12 za vsak dopolnjen mesec dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem letu. 161. člen ZDR-1 določa, da ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.
Delavec, ki mu je bila sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za določen čas in mu je delovno razmerje pričelo med koledarskim letom ali pa se mu izteče med koledarskim letom, ima pravico do le sorazmernega dela regresa za letni dopust. Skladno z 121. členom ZDR-1, v primerih ko ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ob poteku časa, za katerega je bila sklenjena ima delavec pravico do odpravnine skladno z 79. členom ZDR-1. V primeru, da imata delavec in delodajalec sklenjenih več pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ima delavec ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pravico do odpravnine za celotno obdobje, ko je bil zaposlen pri delodajalcu.
Delavec ni upravičen do odpravnine:
- v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
- v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, ter
- v primeru, ko delodajalec in delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Nova pogodba o zaposlitvi za določen čas je izjema in bi se morala kot takšna tudi uporabljati le izjemoma, saj delavcu ne zagotavlja nobene ekonomske varnosti, s katero bi si lahko ustvaril normalne pogoje za življenje.
Pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot strogo izjemo razlagajo tudi sodišča v Republiki Sloveniji in njeno uporabo brez izjem omejuje na zakonsko določene pogoje, ki pa so taksativno našteti in jih zelo ozko razlaga. Iz tega razloga je potrebno pogodbo o zaposlitvi za določen čas uporabiti izključno takrat, ko je to nujno potrebno in ko zakonodaja to dopušča.