Skip to content 
Davčni vidik organizacije klasičnih iger na srečo in poslovanja društva
Organizacija klasične igre na srečo v okviru društva
Klasične igre na srečo ureja Zakon o igrah na srečo (ZIS). Zakon klasično igro na srečo definira kot igro na srečo, pri kateri imajo udeleženci za plačilo določenega zneska enake možnosti zadeti dobitke, izid igre pa je izključno ali pretežno odvisen od naključja ali kakšnega negotovega dogodka.
Zakon omogoča prirejanje trajnih ali občasnih iger na srečo, trajne igre na srečo se lahko prirejajo le na podlagi koncesije, ki jo dodeli Vlada Republike Slovenije, občasne igre na srečo lahko prirejajo društva in neprofitne humanitarne organizacije, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, ki jim je podeljen status društva, da to deluje v javnem interesu v soglasju oziroma z dovoljenjem Ministrstva, pristojnega za finance. Občasne igre na srečo so številčno loterijo, tombolo, srečelov ali stave v zvezi s športnim tekmovanjem, ki ga priredi izvajalec iger na srečo.
V skladu z 20. členom ZIS in drugim odstavkom 2. člena Uredba o določitvi društev in neprofitnih humanitarnih organizacij, ki smejo občasno prirejati klasične igre na srečo in o kriterijih za občasno prirejanje klasičnih iger na srečo, v primerih, ko prireditelj organizira srečelov ali tombolo v okviru kulturnega ali zabavnega dogodka ali prireditve in ko skupna vrednost podanih srečk ni višja od 5.000,00 EUR ter posamezni dobitek ni višji od 299,99 EUR, dovoljenje Ministrstva, pristojnega za finance in statusa društva delovanja v javnem interesu, nista potrebna.
Društva lahko takšno občasno igro na srečo organizirajo samo enkrat letno z enim žrebanjem, pri čemer se moraj pridobljena sredstva porabiti za financiranje delovanja društva, ob predpostavki, da takšen namen pridobivanja sredstev omogoča ustanovni akt društva. Sredstva, pridobljena s prirejanjem občasnih iger na srečo se štejejo med sredstva pridobljena na pridobiten način.
Zakon o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo (ZDDKIS) določa, da je obdavčen vsak dobitek, ki je bil dobljen pri klasični igri na srečo, kot ga ureja ZIS, dobiček je vsako izplačilo dobitka ne glede na obliko izplačila (v denarju, v blagu, v storitvah ali v pravicah).
Zavezanec za plačilo davka je dobitnik nagrade, plačnik davka pa prireditelj klasične igre na srečo.
Višina davka je 15 % od davčne osnove, ki je tržna vrednost dobitka, povečana s koeficientom davčnega odtegljaja, ki znaša 1,1765.
Skladno s četrtim. odstavkom 2. člena ZDDKIS, dobitki, katerih tržna vrednost ne presega 299,99 EUR, niso obdavčeni in prireditelju klasične igre na srečo pri izplačilu takšnega dobitka, davka ni potrebno odvesti in plačati.
Davčni vidik poslovanje društva
Skladno z Zakonom o društvih (ZDru-1) je društvo zasebna, samostojna in neprofitna organizacija, ki jo ustanovijo ustanovitelji za namen, ki ga v ustanovnem aktu določijo sami, pri čemer dejavnosti društva ne smejo imeti izključno pridobitne dejavnosti oziroma namen ne sme biti ustvarjanje dobička. ZDru-1 prav tako določa, da ni dovoljeno ustanavljati društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni.
Skladno z ZDru-1 je delovanje društva javno, zakon prav tako določa, da mora društvo imeti temeljni akt, ki pa mora urejati:
- ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);
- namen in cilje delovanja društva;
- dejavnost oziroma naloge društva;
- pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;
- pravice in obveznosti članov;
- način upravljanja društva;
- zastopanje društva;
- financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;
- način zagotavljanja javnosti dela društva;
- način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
- način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.
Dejavnost društva, ki je pridobitna, mora biti opredeljena v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti. Kaj se šteje za pridobitno ali nepridobitno dejavnost oziroma za dohodke iz opravljanja pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pri zavezancu iz Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb vključno z društvom, podrobneje opredeljuje Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti.
24. člen ZDru-1 določa, da je premoženje društva, sestavljajo:
- denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino,
- darila in volila,
- prispevki donatorjev,
- javna sredstva,
- sredstva, ki se pridobijo z opravljanjem dejavnosti društva,
- sredstva iz drugih virov,
- nepremične in premične stvari ter
- materialne pravice.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu.
25. člen ZDru-1 določa, da lahko društvo opravlja pridobitna dejavnost, ki mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
Davčne obveznosti društva:
- društvo mora s Finančno upravo poslovati elektronsko, preko sistema eDavki,
- društvo mora poslovati preko TRR,
- društvo mora do 31 marca tekočega leta oddati obračun davka od dohodka pravnih oseb za preteklo leto,
- v primeru izplačevanja dohodkov prejemnikom (plač za delo) mora društvo oddati obračun davčnega odtegljaja,
- društvo se mora identificirati za namen obračuna DDV (v primeru, če se predvideva, da bo zaslužek v 12 mesecih 50.000 EUR ali več),
- društvo mora izdajati in davčno potrjevati račune.
Društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njegove potrebe. Društvo, ki opravlja pridobitno dejavnost, mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.
Društvo lahko vodi enostavno knjigovodstvo, če izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:
- da povprečno število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne presega dva;
- da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 30.000 evrov;
- da povprečna vrednost sredstev (aktive) na začetku poslovnega leta ne presega 50.000 evrov.
Društvo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo opravlja le občasno in čigar prihodki preteklega poslovnega leta znašajo manj od 10.000 evrov, lahko vodi le knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.
Društvo zagotavlja vodenje svojih poslovnih knjig, knjiženje poslovnih dogodkov in izdelavo zaključne bilance stanja skladno s slovenskimi računovodski standardi (2016) (SRS 33).