Videonadzor na delovnem mestu

GDPR, Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) področja videonadzora ne ureja in ga prepušča v urejanje državam članicam samim. Tako je že Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 177/20 – ZVPO-1) urejal in tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 – ZVOP-2) ureja varstvo osebnih podatkov pri uporabi videonadzoru.

GDPR - Splošna uredba o varstvu podatkov. Kaj ureja v povezavi z videonadzorom?

GDPR sicer videonadzora sicer neposredno ne ureja, vendar pa kljub temu tudi za izvajanje videonadzora veljajo splošna pravila za obdelavo osebnih podatkov po GDPR, predvsem:

načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov (5. člen),
zakonitosti obdelave osebnih podatkov (pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov) (6. člen),
pravice posameznika glede posnetkov, na katerih se nahaja posameznik (12. – 22. člen),
pravica posameznika pridobiti izsek iz nastalega posnetka videonadzora, ki se nanaša nanj (15. člen),
zavarovanju nastalih posnetkov pred nepooblaščenimi dostopi (24. in 32. člen),
pogodbeni obdelavi – v primeru zaupanja izvajanja videonadzora tretjemu izvajalcu, npr. varnostni službi (28. člen) in
evidenci dejavnosti obdelave (30. člen).

Za morebitno pomoč pri vzpostavitvi skladnosti poslovanja z ZVOP-2 pri vzpostavitvi videonadzora, nas kontaktirajte.

ZVOP-2 – Zakon o varstvu osebnih podatkov. Kaj ureja v povezavi z videonadzorom?

Ob splošnih določbah GDPR uredbe oziroma Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20), pa posebno ureditev videonadzora ureja predvsem ZVOP-2 v členih od 76. do 80. člena.

Skladno s prvim odstavkom 76. člena ZVOP-2 se določbe poglavja o videonadzoru uporabljajo subsidiarno. Subsidiarnost uporabe določil poglavja o videonadzoru, ki ga ureja ZVOP-2 pomeni, da veljajo določila o videonadzoru, ki jih ureja ZVOP-2 na splošno za vsak videonadzor, lahko pa jih drug zakon za svoje specifično področje še dodatno natančno uredi oziroma spremeni.

V pravnem redu Republike Slovenije se videonadzor natančneje ureja v naslednjih predpisih:

Ne glede na dejstvo, da našteti pravni akti, tudi vplivajo na varstvo osebnih podatkov delavcev na delovnih mestih v povezavi s področjem, ki ga našteta zakonodaja ureja, pa se bomo za potrebe tega prispevka osredotočili na pravila, ki jih ureja ZVOP-2.

Na portalu delujemo strokovnjaki z več letnimi izkušnjami s področja varstva osebnih podatkov, za vas opravimo pregled skladnosti poslovanja in vam pripravimo vse potrebno, da bo vaše poslovanje skladno z ZVOP-2 in GDPR.

ZVOP-2 – Kakšne so splošne določbe videonadzora?

ZVOP-2 v 76. členu ureja splošne določbe o videonadzoru in varstvu osebnih podatkov. ZVOP-2 določa, da odločitev o uvedbi videonadzora sprejme direktor ali druga pooblaščena oseba.

Videonadzora ni dovoljeno izvajati:

v dvigalih,
v sanitarijah,
v prostorih za preoblačenje,
v hotelskih sobah in
v drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti.

Upravljavec videonadzora mora po sprejemu odločitve o uvedbi videonadzora na vidnem mestu in razločno objaviti obvestilo o videonadzoru. Obvestilo mora biti objavljeno na načni, da se lahko posameznik seznani, da vstopa na območje, ki je pod videonadzorom, in na načni, da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove.

Obvestilo mora poleg informacij iz prvega in drugega odstavka 13. člena GDPR obvezno vsebovati naslednje informacije:

pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor,
namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov,
informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave,
kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte),
neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Obvestilo o videonadzoru se lahko objavi tudi na način, da se podatki iz 13. člena GDPR in podatki iz tretje do pete alineje iz prejšnjega odstavka objavijo na spletnem mestu, pri tem je potrebno navesti povezavo do spletnega mesta.

Za lažjo seznanitev posameznikov, pa Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije predlaga uporabo QR kode za dostop do spletne strani.

ZVOP-1 je določal, da mora obvestilo o izvajanju videonadzora vsebovati naziv osebe javnega in zasebnega sektorja, ki videonadzor izvaja. Ker je najpogosteje videonadzor izvajal zunanji izvajalec (varnostna služba) se je na obvestilih pisal naziv varnostne službe, ki je videonadzor izvajala. Po novi ureditvi, ki jo določa ZVOP-2, pa je treba na obvestilo navesti upravljavca zbirk osebnih podatkov, kar pa je vedno pravna oseba, ki je videonadzor uvedla.

Vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov videonadzornega sistema so dopustni samo za namene, ki so zakonito obstajali ali bili navedeni na obvestilu v času zajema posnetka.

Zbirka posnetkov videonadzornega sistema vsebuje:

posnetek posameznika (slika),
podatek o lokaciji,
datum in čas posnetka,
izjemoma, če je to posebej nujno potrebno, pa tudi zvok.

Posnetki videonadzora se lahko hranijo največ eno leto od trenutka nastanka posnetka.

Upravljavec videonadzornega sistema za vsak vpogled ali uporabo posnetkov zagotovi možnost naknadnega ugotavljanja:

kateri posnetki so bili obdelani,
kdaj in kako so bili uporabljeni ali komu so bili posredovani,
kdo je izvedel ta dejanja obdelave,
kdaj in s kakšnim namenom ali na kateri pravni podlagi so bili obdelani.

Upravljavec hrani te podatke v dnevniku obdelave iz 22. člena ZVOP-2 še dve leti po koncu leta, ko so nastali (če so posnetki nastali v letu 2023 se podatke iz dnevnika obdelave hrani do 31. 12. 2025).

ZVOP-2 – Kako je urejen videonadzor dostopa do službenih ali poslovnih prostorov?

ZVOP-2 v 77. členu ureja videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore. ZVOP-2 določa, da lahko upravljavci videonadzornega sistema v javnem in zasebnem sektorju izvajajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore:

če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja,
zaradi zagotavljanja nadzora vstopa v te prostore ali izstopa iz njih ali
če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih.

Videonadzor se lahko izvaja, če s tem soglašajo lastniki službenih ali poslovnih prostorov, ki imajo v lasti več kot 70 % delež skupnih delov stavbe, v kateri se izvaja videonadzor.

Videonadzor se izvaja brez snemanja delov stanovanjskih stavb, ki niso uradni službeni oziroma poslovni prostori in brez snemanja vhodov v stanovanja.

Upravljavec videonadzornega sistema mora o izvajanju videonadzora in o vseh informacijah, ki jih zajema obvestilo o videonadzoru, pisno obvestiti zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.

Zbirka osebnih podatkov lahko vsebuje:

posnetek posameznika (slika),
podatek o lokaciji,
datum in čas posnetka,
izjemoma, če je to posebej nujno potrebno, pa tudi zvok,
datum in čas vstopa v uradni službeni prostor in izstopa iz njega,
osebno ime posnetega posameznika,
naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča,
zaposlitev,
številko in podatke o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter
razlog vstopa, če se navedeni osebni podatki zbirajo skupaj s posnetkom videonadzornega sistema.

ZVOP-2 – Kako je urejen videonadzor znotraj delovnih prostorov?

ZVOP-2 v 78. členu ureja videonadzor znotraj delovnih prostorov. ZVOP-2 določa, da se lahko izvaja videonadzor znotraj delovnih prostorov le, kadar je to nujno potrebno:

za varnost ljudi ali premoženja,
ali za preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo,
ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti,

teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi.

Pred uvedbo videonadzora v osebi javnega ali zasebnega sektorja se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom. Posvetovanje se izvede v roku 30 dni ali v drugem daljšem roku, ki ga določi delodajalec. Kadar gre za uvedbo videonadzora s katerim se snema delovna mesta, kjer delavec navadno dela, se posvetovanje izvede v roku 60 dni ali v drugem daljšem roku, ki ga določi delodajalec.

Za primere varnosti države, se posvetovanje s sindikati ali predstavniki delavcev ali svetom delavcev ne izvede, razen ko gre za najnižjo stopnjo tajnosti.

Prepovedano je snemati delovno mesto, kjer delavec navadno dela, razen v primerih, ko je to nujno potrebno in iz razlogov prvega odstavka 78. člena ZVOP-2. Pred uvedbo videonadzora morajo biti delavci pred uvedbo le-tega pisno obveščeni.

Videonadzor skupnih prostorov v poslovnih zgradbah je dovoljen, če s tem soglašajo lastniki, ki imajo v lasti več kot 70-odstotni delež skupnih delov.

ZVOP-2 – Kako je urejen videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu?

ZVOP-2 v 79. členu ureja videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu in določa, da se sme videonadzor na javnih prevoznih sredstvih izvajati le v delih prevoznega sredstva, namenjenih potnikom, za namen varnosti potnikov in premoženja, če tega ni mogoče doseči z drugimi ukrepi, ki manj posegajo v pravice posameznikov.

Upravljavec mora uničiti posnetke najpozneje v sedmih dneh po njihovem nastanku.

Posnetki se smejo uporabljati za uveljavljanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali za izvrševanje nalog policije.

Kot izhaja iz določil ZVOP-2 izvajanje videonadzora ni dopustno nad voznikom javnih prevoznih sredstev s čimer je ZVOP-2 zagotovil zasebnost na delovnem mestu voznikov.

V primeru, da potrebujete pomoč pri ureditvi področja varstva osebnih podatkov ali če potrebujete pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, nas kontaktirajte, mi vam lahko pomagamo.