Skip to content 
Pravilnik o ročnem premeščanju bremen
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je avgusta 2023 sprejelo Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen.
Pravilnik je bil sprejet na podlagi Direktive Sveta z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS), ki določa minimalne zdravstvene in varnostne zahteve za ročno premeščanje bremen, zlasti kadar obstaja nevarnost poškodbe hrbta delavcev.
Pravilnik se začne uporabljati 1. avgusta 2024.
Na portalu nudimo pravnim in fizičnim osebam svetovanje s področja delovnega prava
Preden se poglobimo v spremembe pravilnika in kakšne nove obveznosti nov pravilnik prinaša za delodajalce, je treba pojasniti nekaj osnovnih pojmov.
Pravilnik je v 2. členu ročno premeščanje bremen definiral kot vsako opravilo, ki vključuje:
- dvigovanje,
- prenašanje,
- spuščanje,
- potiskanje,
- vlečenje ali
- premikanje bremena s človeško silo in
- druga podobna dela (npr. podpiranje, držanje, ponavljajoči se gibi), ki pomeni nevarnost za razvoj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.
Nadalje pravilnik v 3. členu kostno-mišična obolenja definira kot bolezni ali poškodbe:
- mišic,
- sklepov,
- kit,
- vezi,
- živcev ali žil,
ki nastanejo v povezavi z ročnim premeščanjem bremen.
Kakšne so nove obveznosti delodajalcev?
Zakonodajalec delodajalcu z novim pravilnikom nalaga, da mora delovna mesta prilagajati tehničnemu in tehnološkemu napredku in ročno premeščanje bremen nadomeščati z dvižno opremo.
Pravilnik nadalje določa, da:
- se dvižna oprema uporabi vedno, kadar je stopnja obremenitve visoka,
- mora dvižna oprema zagotavljati učinkovito preprečevanje kostno-mišičnih obolenj glede na ocenjeno tveganje in
- mora delodajalec zagotavlja varnost in skladnost dvižne opreme v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
Dvižna oprema je:
- dvigala,
- žerjavi,
- dvižni trak,
- platformni vozički,
- platforme s škarjastim dvigom,
- viličarji na motorni pogon,
- odri za premeščanje bremen v višino nad rameni delavca,
- hidravlična dvigala za dviganje bremen na police,
- razni manipulatorji,
- električni stopniščni voziček,
- stopniščni vzpenjalnik,
- paletnik in
- eksoskelet (naprava za dviganje, ki jo delavec obleče).
Javnim zavodom, zasebnim pravnim osebam zagotovimo celovito pravno podporo v delovnopravnih postopkih
Pravno svetovanje
Delodajalec mora skladno s 56. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu izdelati oceno tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom.
Kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, mora delodajalec sprejeti organizacijske, kadrovske in tehnične ukrepe, uporabiti opremo in tak način dela, da zmanjša nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen, ob upoštevanju dejavnikov tveganja. Delodajalec delo organizira tako, da je to čim bolj varno in zdravo.
Pravilnik, kadar se ročnemu premeščanju bremen ni mogoče izogniti, nalaga, da morajo:
- vnaprej oceni varnostne in zdravstvene razmere pri tem delu in prouči dejavnike tveganja,
- poskrbi, da se s sprejetjem varnostnih in zdravstvenih ukrepov izogne tveganju za kostno-mišična obolenja delavcev ali to tveganje zmanjša.
Pravilnik delodajalce zavezuje k uporabi presejalnega testa, kadar se v delovnem procesu zazna ročno premeščanje bremen, s katerim ugotoviti, ali obstaja tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj.
Če sta s presejalnim testom doseženi dve točki, je treba ročno premeščanje bremen oceniti z metodo za ocenjevanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen, ki upošteva vse ugotovljene dejavnike tveganja iz Priloge I pravilnika.
Na portalu nudimo pravno svetovanje s področja delovnega prava, z vami sodelujemo v inšpekcijskih postopkih, pomagamo vam pripraviti vso potrebno dokumentacijo v postopku zaposlovanja in v postopku odpovedi pogodbe, ter vso ostalo delovno pravno dokumentacijo
Pravilnik nadalje določa, da mora ocena tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen, vsebovati zapis o:
- imenu in ključnih kazalnikih izbrane metode za ocenjevanje tveganja,
- ugotovljenih dejavnikih tveganja,
- rezultatih meritev merljivih dejavnikov tveganja (na primer: čas, masa, frekvenca, sile, toplotne razmere),
- ocenjeni stopnji tveganja in
- ukrepih za odpravo oziroma zmanjšanje prisotnih tveganj.
Pri dodeljevanju nalog fizičnega premeščanja bremen mora delodajalec paziti na delavčevo:
- zdravstvene zmožnosti v skladu z zdravniškim spričevalom izvajalca medicine dela, z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju,
- fizično zmožnost in lastnost oziroma primernost za izvedbo naloge,
- primernost oblačil, obutve ali drugih osebnih stvari,
- znanje ter usposobljenost za varno in zdravju neškodljivo ročno premeščanje bremen.
Pravilnik prav tako na novo delodajalcem določa, da mora zagotoviti, da noseča delavka ne dviguje, drži, prenaša ali rokuje z bremenom težjim od pet kilogramov, oziroma ne potiska ali vleče bremena s silo, večjo od 50 newtonov, ter da se timsko dvigovanje bremen uporabi pri dvigovanju težjih ali dimenzijsko večjih bremen oziroma bremen z neenakomerno razporeditvijo teže.
Če potrebujete pravno pomoč s področja delovnega prava nas kontaktirajte