Skip to content 
Pravica do odklopa
Pravico do odklopa je v slovenski pravni red prinesla novela Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1D), ki je bila v Uradnem listu RS objavljena 15. 11. 2023.
Pravico do odklopa so uvedle že druge evropske države, s čimer želijo zmanjšati stres zaposlenih na in izven delovnega mesta. Pravica do odklopa pa prinaša za delodajalce tudi dodatne obveznosti, ki vam jih bomo predstavili v tem prispevku.
Več prispevkov na temo delovnega prava, javnega naročanja in varstva osebnih podatkov si lahko preberete tukaj.
Kaj je pravica do odklopa?
Leta 2021 je bila sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta s priporočili Komisiji o pravici do odklopa. Resolucija pravico do odklopa definira kot pravico neopravljanja z delom povezanih dejavnosti ali komunikacije z digitalnimi orodji, neposredno ali posredno, zunaj delovnega časa.
ZDR-1 v 142.a členu določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu.
Pravica do odklopa pomeni pravico delavca, da v času, ko svojega dela za delodajalca ne opravlja več oziroma, ko zaključi delovni dan ali ko se njegov delovni čas izteče, delodajalcu ni več na voljo, niti po e-pošti ali mobilnem telefonu ali kako drugače. S pravico do odklopa želi zakonodajalec delavcu omogočiti uravnoteženost zasebnega in delovnega življenja.
Uporaba digitalnih orodij in nasploh digitalizacija sta prinesli številne gospodarske in družbene koristi in prednosti za delodajalce in delavce, kot so večja prožnost in samostojnost, možnosti za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter krajši čas prevoza na delo, prinesli pa sta tudi slabosti, ki so povzročili številne etične, pravne in zaposlitvene izzive, kot sta intenzivnejše delo in podaljšanje delovnega časa, s čimer so se zabrisale meje med poklicnim in zasebnim življenjem, predvsem pa se je to pokazalo med pandemijo COVID-19, kar je zakonodajalca pripeljalo, do spremembe ZDR-1 in sprejema direktive na EU ravni.
Kako delodajalec zagotovi pravico do odklopa?
Evropski parlament je v resoluciji o pravici do odklopa, predlagal naslednje ukrepe, ki naj jih uvedejo države članice:
- uvedejo praktične ureditve glede izklopa digitalnih orodij za namene dela, vključno z vsemi z delom povezanimi orodji za spremljanje;
- uvedejo sistem za merjenje delovnega časa;
- uvedejo ocene zdravja in varnosti, vključno z ocenami psihosocialnega tveganja, v zvezi s pravico do odklopa;
- uvedejo merila za morebitna odstopanja delodajalcev od zahteve, da izvajajo pravico delavca do odklopa;
- v primeru odstopanja iz prejšnje točke uvede merila za določanje, kako se izračuna nadomestilo za delo, opravljeno zunaj delovnega časa, v skladu z direktivami 89/391/EGS, 2003/88/ES, (EU) 2019/1152 in (EU) 2019/1158 ter nacionalno zakonodajo in praksami.
- uvedejo ukrepi za ozaveščanje, vključno z usposabljanjem na delovnem mestu.
Zavedati se je treba, da vsi delodajalci, na vseh delovnih mestih, najverjetneje, zaradi narave dela, vsem delavcem ne bodo mogli zagotavljati pravice do odklopa. Treba pa bo sprejeti merila, s katerimi, se bodo določila ta delovna mesta, navesti razloge, zakaj delodajalec ne more zagotoviti pravice do odklopa in v katerih primerih jo lahko zagotavlja, če bo to mogoče.
ZDR-1 v prvem odstavku 142.a člena nadalje določa, da mora delodajalec za zagotavljanje pravice do odklopa sprejeti ustrezne ukrepe, kar v praksi pomeni, da bo moral delodajalec za zagotavljanje pravice do odklopa sprejeti interna pravila, ali pa bodo ta sprejeta na ravni dejavnosti v kolektivni pogodbi.
Pravno svetovanje
ZDR-1 delodajalcem nalaga, da naj se ukrepi za zagotavljanje pravice do odklopa, ki jih mora sprejeti, določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če ukrepi za zagotavljanje pravice do odklopa niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, naj se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni. Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku.
ZDR-1 nadalje določa, da če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora delodajalec o vsebini ukrepov pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
O vsebini ukrepov svet delavcev oziroma delavski zaupnik poda mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.
Zaradi narave ukrepa je zakonodajalec pri sprejemanju ukrepov za zagotavljanje pravice do odklopa, delodajalca, zavezal k sodelovanju s sindikati. ZDR-1 najprej nalaga delodajalcem in sindikatom, da ukrepe za zagotavljanje pravice do odklopa uredita v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma v kolektivni pogodbi ožje ravni, če tega sindikat in delodajalci ne storijo oziroma če sindikata v posamezni dejavnosti ni, ZDR-1 nalaga delodajalcu, da pred sprejetjem ukrepov obvesti sindikalnega zaupnika oziroma svet delavcev pri delodajalcu.
Prav tako zakonodajalec nadalje zaščiti delavca na način, da v primeru, da delavec navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec, delavcu kršil pravico do odklopa, je dokazno breme na strani delodajalca.
Poudariti pa je potrebo, da v primeru, da se sindikat in delodajalci v kolektivne pogodbe ne vnesejo ukrepov za zagotavljanje pravice do odklopa, je delodajalec, skladno s prvim odstavkom 142.a člena ZDR-1, to dolžan storiti do 16. novembra 2024.
Kakšna je praksa iz tujine?
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na spletni strani gov.si objavilo nekaj dobrih praks v zvezi z urejanjem pravice do odklopa, ki so jih sprejele nekatere družbe iz območja EU:
- Volkswagen:
Leta 2011 je Volkswagen uvedel politiko, po kateri je 30 minut po koncu izmene zaposlenih izklopil svoje strežnike elektronske pošte in jih ponovno zagnal 30 minut pred začetkom naslednje izmene. S to potezo se zaposlenim prepreči dostop do službene elektronske pošte zunaj delovnega časa.
- Daimler
Podjetje Daimler je uvedlo edinstveno funkcijo “Pošta na dopustu”, ki zaposlenim omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu. Če je zadeva nujna, se pošiljatelju posredujejo drugi kontakti.
- AXA Francija
Družba AXA France je uvedla politiko, ki omejuje z delom povezano elektronsko pošto in klice zunaj rednega delovnega časa. Uporabljajo sistem za upravljanje elektronske pošte, ki zagotavlja, da zaposleni ne prejemajo službene elektronske pošte med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob koncih tedna.
- Orange Francija
Podjetje Orange France je razvilo celovito politiko pravice do odklopa, vključno s posebnimi ukrepi, kot so omejitev dostopa do službene e-pošte po delovnem času, omejitev pričakovanj, da so zaposleni na voljo za klice ali sestanke zunaj delovnega časa, in spodbujanje prožnih oblik dela.
- SAP
SAP je uvedel ukrep, ki zaposlenim odsvetuje pošiljanje elektronske pošte ali odgovarjanje nanjo po 19. uri. Podjetje to politiko spodbuja z notranjimi kampanjami in s spodbujanjem vodij, da dajejo zgled.
- L’Oréal
Družba L’Oréal je uvedla ukrep omejevanja prometa z elektronsko pošto zunaj delovnega časa in uvedla obvezna obdobja “digitalnega razstrupljanja”, v katerih se zaposlene spodbuja, da se popolnoma odklopijo od komunikacij, povezanih z delom.
- Schneider Electric
Družba Schneider Electric je sprejela politiko prožnega dela, ki vključuje močno komponento pravice do odklopa. Spodbuja uporabo digitalnih orodij za določanje meja delovne komunikacije in je uvedel obvezen čas odklopa med dopustom.
- BMW
BMW je uvedel smernice, ki zaposlene spodbujajo k spoštovanju lastne pravice do odklopa in pravice do odklopa sodelavcev. Podjetje uporablja tudi tehnične ukrepe za preprečevanje pošiljanja sporočil, povezanih z delom, zunaj delovnega časa.
- IKEA
IKEA je uvedla politiko, ki zaposlenim zagotavlja pravico, da se izven delovnega časa odklopijo od komunikacij, povezanih z delom. Politika se krepi z internim usposabljanjem in kampanjami za ozaveščanje zaposlenih.
- Vodafone Španija
Vodafone Španija je uvedel celovito politiko digitalnega odklopa, ki vključuje omejitve komunikacije na delovnem mestu zunaj rednega delovnega časa in spodbuja uporabo alternativnih metod za vzpostavljanje stikov z zaposlenimi le v nujnih primerih.