Skip to content 
Plače v javnem sektorju
Na portal prejmemo veliko vprašanj v zvezi s plačami v javnem sektorju, v januarju 2024 je bilo v javnem sektorju zaposlenih več kot 187.000 javnih uslužbencev, tako da se tej temi težko izognemo.
Na portalu smo v preteklosti pripravili kar nekaj prispevkov na temo delovnega prava, vendar je večina le-teh namenjena zasebnemu sektorju. Vse prispevke si lahko preberete tukaj.
Plače v javnem sektorju ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS), ki že v 3. členu določa, da se javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plačo v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi, ter kolektivnimi pogodbami. Drugačna določitev plače javnemu uslužbencu, kot jo določa ZSPJS, pa je omejena tudi z Zakonom o javnih financah (v nadaljevanju ZJF), ki v 2. členu določa, da je potrebno pri izvrševanju proračuna spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti.
Plače v javnem sektorju so strogo regulirane in podvržene strogim zakonskim normam, so vnaprej določene in predvidljive. Cilj zakona, ki ureja plače v javnem sektorju, je bil poenotiti plače v javnem sektorju in enotno urediti sistem plač v javnem sektorju, predvsem pa urediti netransparentnost, ki je pred uvedbo zakona vladala na tem področju.
Kot je že iz medijev znano, pa se bo sistem plač v javnem sektorju v kratkem spremenil in na novo definiral, ko pride do tega, bomo o novo zakonodajo predstavili tudi na našem portalu.
Kako se določi plača javnemu uslužbencu?
ZSPJS določa, da se plača javnemu uslužbencu ali funkcionarju določi s:
- pogodbo o zaposlitvi,
- odločbo ali
- sklepom.
V zgoraj navedenih aktih se določi:
- pravna podlaga za določitev plače in posameznih delov plače,
- plačni razred in druge sestavine plače v skladu z ZSPJS, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi, ter kolektivnimi pogodbami,
- višino posameznih elementov plače na dan sklenitve oziroma izdaje zgoraj navedenih aktov in
- usklajevanja plače.
O spremembah plače, ki so posledica spremembe zakona ali kolektivne pogodbe, obvesti delodajalec javnega uslužbenca oziroma funkcionarja s pisnim obvestilom in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu, najkasneje v petnajstih dneh po uveljavitvi tega akta ali kolektivne pogodbe.
Plača je sestavljena iz:
- osnovne plače,
- dela plače za delovno uspešnost in
- dodatkov.
Znesek osnovne plače se določi z uvrstitvijo v posamezen plačni razred iz plačne lestvice.
Plačna lestvica, ki velja od 1. 4. 2023
Plačni razred | Osnovna bruto plača | Plačni razred | Osnovna bruto plača |
1 | 460,20 € | 34 | 1.678,98 € |
2 | 478,61 € | 35 | 1.746,13 € |
3 | 497,74 € | 36 | 1.815,99 € |
4 | 517,66 € | 37 | 1.888,62 € |
5 | 538,36 € | 38 | 1.964,17 € |
6 | 559,91 € | 39 | 2.042,75 € |
7 | 582,28 € | 40 | 2.124,46 € |
8 | 605,59 € | 41 | 2.209,43 € |
9 | 629,82 € | 42 | 2.297,79 € |
10 | 655,02 € | 43 | 2.389,72 € |
11 | 681,21 € | 44 | 2.485,30 € |
12 | 708,46 € | 45 | 2.584,71 € |
13 | 736,79 € | 46 | 2.688,10 € |
14 | 766,27 € | 47 | 2.795,64 € |
15 | 796,92 € | 48 | 2.907,45 € |
16 | 828,79 € | 49 | 3.023,75 € |
17 | 861,96 € | 50 | 3.144,70 € |
18 | 896,43 € | 51 | 3.270,49 € |
19 | 932,28 € | 52 | 3.401,31 € |
20 | 969,57 € | 53 | 3.537,36 € |
21 | 1.008,36 € | 54 | 3.678,86 € |
22 | 1.048,70 € | 55 | 3.826,01 € |
23 | 1.090,65 € | 56 | 3.979,04 € |
24 | 1.134,27 € | 57 | 4.138,22 € |
25 | 1.179,63 € | 58 | 4.303,74 € |
26 | 1.226,82 € | 59 | 4.475,88 € |
27 | 1.275,88 € | 60 | 4.654,92 € |
28 | 1.326,92 € | 61 | 4.841,11 € |
29 | 1.380,01 € | 62 | 5.034,77 € |
30 | 1.435,20 € | 63 | 5.236,15 € |
31 | 1.492,62 € | 64 | 5.445,60 € |
32 | 1.552,31 € | 65 | 5.663,42 € |
33 | 1.614,40 € | 66 | 5.889,96 € |
Vlada RS pa je s sindikati javnega sektorja v decembru 2023 sklenila Dogovor o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024, v katerem sta se pogajalski strani dogovorili, da se bo s 1. junijem 2024 plačna lestvica uskladila v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju december 2022–december 2023.
Na podlagi predmetnega dogovora je bila v Uradnem listu RS št. 12, dne 9. 2. 2024 objavljen Aneks št. 14 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (v nadaljevanju KPJS), ki v 2. členu določa, da znaša višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice za javne uslužbence, 3,36 odstotka.
Aneks št. 14 h KPJS začne veljati 1. junija 2024.
Plačna lestvica, ki bo velja od 1. 6. 2024 dalje
Plačni razred | Osnovna bruto plača | Plačni razred | Osnovna bruto plača |
1 | 475,66 € | 34 | 1.735,39 € |
2 | 494,69 € | 35 | 1.804,80 € |
3 | 514,46 € | 36 | 1.877,01 € |
4 | 535,05 € | 37 | 1.952,08 € |
5 | 556,45 € | 38 | 2.030,17 € |
6 | 578,72 € | 39 | 2.111,39 € |
7 | 601,84 € | 40 | 2.195,84 € |
8 | 625,94 € | 41 | 2.283,67 € |
9 | 650,98 € | 42 | 2.375,00 € |
10 | 677,03 € | 43 | 2.470,01 € |
11 | 704,10 € | 44 | 2.568,81 € |
12 | 732,26 € | 45 | 2.671,56 € |
13 | 761,55 € | 46 | 2.778,42 € |
14 | 792,02 € | 47 | 2.889,57 € |
15 | 823,70 € | 48 | 3.005,14 € |
16 | 856,64 € | 49 | 3.125,35 € |
17 | 890,92 € | 50 | 3.250,36 € |
18 | 926,55 € | 51 | 3.380,38 € |
19 | 963,60 € | 52 | 3.515,59 € |
20 | 1.002,15 € | 53 | 3.656,22 € |
21 | 1.042,24 € | 54 | 3.802,47 € |
22 | 1.083,94 € | 55 | 3.954,56 € |
23 | 1.127,30 € | 56 | 4.112,74 € |
24 | 1.172,38 € | 57 | 4.277,26 € |
25 | 1.219,27 € | 58 | 4.448,35 € |
26 | 1.268,04 € | 59 | 4.626,27 € |
27 | 1.318,75 € | 60 | 4.811,33 € |
28 | 1.371,50 € | 61 | 5.003,77 € |
29 | 1.426,38 € | 62 | 5.203,94 € |
30 | 1.483,42 € | 63 | 5.412,08 € |
31 | 1.542,77 € | 64 | 5.628,57 € |
32 | 1.604,47 € | 65 | 5.853,71 € |
33 | 1.668,64 € | 66 | 6.087,86 € |
ZSPJS v 21. členu določa, da so lahko javni uslužbenci upravičeni do:
- redne delovne uspešnosti,
- delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in
- delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
Del plače za redno delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katero se izplačuje, pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegel nadpovprečne delovne rezultate. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca v mesecu decembru preteklega leta.
Del plače za delovno uspešnost se izplača najmanj dvakrat letno.
ZSPJS nadalje določa, da višino dela plače za redno delovno uspešnost ravnateljev, direktorjev in tajnikov določi organ, pristojen za njihovo imenovanje, na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister.
Tukaj je predvsem potrebno poudariti, da se redna delovna uspešnost lahko izplača najmanj dvakrat letno, do nje pa je upravičen javni uslužbenec, ki je pri svojih rednih delovnih nalogah dosegal nadpovprečne delovne rezultate.
Večina organov v javnem sektorju pri izplačilu redne delovne uspešnosti dela napake na način, da se delovna uspešnost izplača vsem javnim uslužbencem enako, kar pomeni, da so vsi javni uslužbenci ocenjeni nadpovprečno, kar seveda ni pravilno. V primeru, da se vsi javni uslužbenci ocenijo z najvišjo oceno, to pomeni, da so vsi javni uslužbenci v tem organu prejeli povprečno oceno.
Navadno o višini redne delovne uspešnosti ravnateljev in direktorjev javnih zavodov odloča svet zavoda na podlagi meril, ki jih določajo naslednji akti:
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja šolstva,
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev v javni upravi,
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja dela, družine in socialnih zadev,
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje redne delovne uspešnosti direktorjev oseb javnega prava s področja infrastrukture,
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja Ministrstva za finance,
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev v osebah javnega prava s področja zdravstva,
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja športa in mladinske dejavnosti,
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja okolja in prostora,
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev z delovnega področja Ministrstva za solidarno prihodnost,
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev oseb javnega prava s področja dela Ministrstva za gospodarstvo,
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja dela Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje redne delovne uspešnosti direktorjev pravnih oseb javnega prava s področja kulture,
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev na področju gasilsko reševalne dejavnosti,
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev regionalnih razvojnih agencij,
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja,
- Pravilnik o merilih za ugotavljanje redne delovne uspešnosti direktorjev s področja visokega šolstva in znanosti.
Del plače za redno delovno uspešnost v okvirih, ki jih določa zakon, se izplačuje enkrat letno na podlagi poslovnega poročila, in sicer za redno delovno uspešnost v preteklem letu, in sicer direktorjem:
- javnih zavodov,
- javnih agencij,
- javnih skladov in
- v drugih osebah javnega prava.
Načelnikom upravnih enot se delovna uspešnost izplačuje enkrat letno do konca julija. Ostalim direktorjem v državni upravi pa na enak način kot ostalim javnim uslužbencem.
Organ, pristojen za imenovanje direktorja, mora pri odločanju o višini dela plače za redno delovno uspešnost pridobiti soglasje ustanovitelja.
V primeru oseb javnega prava, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost in se ne financirajo iz proračuna lokalne skupnosti, mora biti podano tudi soglasje pristojnega ministra.
V primeru oseb javnega prava, katerih direktorje imenuje pristojni minister, minister v imenu ustanovitelja izda sklep o dodelitvi dela plače za delovno uspešnost in soglasje vlade ni potrebno.
Ustanovitelj oziroma pristojni minister izda soglasje za izplačilo dela plače za delovno uspešnost najpozneje v 30 dneh po prejemu vloge za izdajo soglasja. Če ustanovitelj oziroma pristojni minister soglasja v 30 dneh od prejema popolne vloge ne izda oziroma njegove izdaje ne zavrne, se šteje, da je soglasje dano.
Pri izplačilu redne delovne uspešnosti je potrebno biti pozoren na to, da se pridobi potrebno soglasje ustanoviteljev ali ministrstva, oziroma od obeh. Tak mora javni zavod s področja zdravstva (zdravstveni dom ali javni lekarniški zavod) pridobiti soglasje ustanoviteljev in ministra za zdravje.
Če soglasje ni dano niti zavrnjeno v 30 dneh, se šteje, da je dano in se lahko redna delovna uspešnost direktorju izplača.
ZSPJS določa, da se lahko javnemu uslužbencu izplača delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če ima državni organ, v katerem javni uslužbenec dela, za namen povečanega obsega dela na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, ali nezasedenih delovnih mest, za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu.
Javnemu uslužbencu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna.
Za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javni uslužbenec in predstojnik organa skleneta dogovor.
Pogoji, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence so urejeni v Uredbi o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence.
Del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se lahko izplača, če javni uslužbenec:
- povečan obseg dela opravi pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna;
- opravi povečan obseg dela v okviru sodelovanja pri izvajanju posebnega projekta, ki ga določi Vlada Republike Slovenije s svojim aktom in za katerega so zagotovljena dodatna sredstva.
Javnemu uslužbencu se lahko redna delovna uspešnost v prvem primeru izplača največ do 20 odstotkov njegove osnovne plače, v drugem primeru do največ 30 odstotkov njegove osnovne plače, skupaj ne več kot 50 odstotkov njegove osnovne plače.
Javni zavodi, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, del tako pridobljenih sredstev uporabijo za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
Javni zavod lahko uporabi sredstva iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za plačilo delovne uspešnosti, če izpolnjuje naslednje pogoje:
- opravlja storitve javne službe v dogovorjenem obsegu in kakovosti na podlagi sprejetih programov dela, katerih sestavni del je obseg posamezne javne službe, ki ga je potrdil financer in finančni načrt za izvajanje posamezne javne službe, oziroma v skladu s pogodbo o opravljanju storitev javne službe,
- v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje izravnane prihodke in odhodke za izvajanje javne službe, razen v izjemnih primerih, določenih z uredbo vlade,
- v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje vsaj izravnane prihodke in odhodke od prodaje blaga in storitev na trgu,
- ima sprejet celoten program dela in celoten finančni načrt za tekoče leto,
- ima normative za delitev stroškov, ki nastanejo pri opravljanju javne službe oziroma prodaji blaga in storitev na trgu
Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu določa prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu ter zgornji obseg sredstev, ki se lahko uporabi za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
Obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu sme znašati največ 50 odstotkov dosežene razlike med prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu.
Skladno z Uredbo so ministrstva določila obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, in sicer s sprejemom:
- Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za zdravje,
- Pravilnik o določitvi obsega sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter o določitvi nejavnih prihodkov pri izvajanju javne službe, ki se štejejo v prihodke iz prodaje blaga in storitev na trgu, v javnih zavodih, javnih skladih in agencijah na področju kulture ter medijev,
- Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih in javnih skladih iz pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor,
- Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih agencijah iz pristojnosti Ministrstva za finance,
- Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnem gospodarskem zavodu Protokolarne storitve Republike Slovenije,
- Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v Javni agenciji za civilno letalstvo Republike Slovenije,
- Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport,
- Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih s področja izobraževanja, znanosti, športa in mladine,
- Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
ZSPJS v 23. členu določa, da javnim uslužbencem pripadajo naslednji dodatki:
- položajni dodatek,
- dodatek za delovno dobo,
- dodatek za mentorstvo,
- dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta,
- dodatek za dvojezičnost,
- dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva,
- dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva in
- dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.
Kolektivni pogodbi za javni sektor ureja dodatke za javne uslužbence, razen položajnega dodatka, ki pa je določen z Uredbo o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence.
Dodatki se izplačujejo v višini, določeni z zakonom, uredbo vlade ali kolektivno pogodbo za javni sektor. Če dodatek ni določen v nominalnem znesku, je osnova za obračun dodatka osnovna plača javnega uslužbenca ali funkcionarja.
ZSPJS določa, da se osnovne plače javnih uslužbencev določajo tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede. Tarifni razredi izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost.
Najnižji možni plačni razred brez napredovanja za posamezen tarifni razred se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
Osnovna plača javnega uslužbenca je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma ki ga je pridobil z napredovanjem.
Pripravniku se določi osnovna plača na podlagi uvrstitve delovnega mesta oziroma naziva, na katerem lahko pripravnik delo opravlja neposredno po opravljenem pripravništvu, in sicer tako, da je njegova osnovna plača za čas pripravništva za šest plačnih razredov nižja od osnovne plače tega delovnega mesta oziroma naziva.
Javni uslužbenec lahko na podlagi ZSPJS na delovnem mestu oziroma v nazivu napreduje v višji plačni razred vsake tri leta, največ za dva plačna razreda in vključno z napredovanjem v naziv, največ deset plačnih razredov v karieri.
